Prešernov dan, ki ga praznujemo 8. februarja, je osrednji slovenski kulturni in državni praznik ter dela prost dan. Namenjen je spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna in slavljenju slovenske kulture ter jezika.
Na ta dan po vsej Sloveniji potekajo številne prireditve, državne ustanove in muzeji pa tradicionalno na široko odprejo svoja vrata obiskovalcem.
Zakaj praznujemo?
Prešernov dan obeležujemo na obletnico pesnikove smrti, ker ta datum simbolizira njegov vstop v kulturno nesmrtnost in dokončno uveljavitev slovenske besede.
Za razliko od večine svetovnih kultur, ki slavijo rojstne dneve velikanov, Slovenci 8. februarja ne objokujemo pesnikovega konca, temveč slavimo veličino njegove zapuščine, predvsem Zdravljice, katere sedma kitica je postala slovenska himna.
Praznik nas opominja na ključno vlogo kulture pri ohranjanju narodne identitete skozi stoletja.
“Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat’ dan, da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan…”
Zgodovinska časovnica
Ključni dogodki, ki so oblikovali praznik in status pesnika:
3. december 1800
Rojstvo pesnika
France Prešeren se rodi v vasi Vrba na Gorenjskem. Ta datum danes obeležujemo kot “Ta veseli dan kulture”.
8. februar 1849
Smrt v Kranju
Pesnik umre v Kranju. Datum njegove smrti kmalu postane neformalni dan spomina na njegov doprinos k narodni zavesti.
1945
Razglasitev praznika
Predsedstvo Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta razglasi 8. februar za kulturni praznik, vendar takrat še ni dela prost dan.
1991
Dela prost dan
S samostojno Slovenijo 8. februar postane tudi zakonsko določen dela prost dan, kar utrdi njegov status enega najpomembnejših praznikov.
Tradicija in običaji
Slovenci Prešernov dan praznujemo aktivno, s poudarkom na dostopnosti kulture za vse sloje prebivalstva.
Najbolj prepoznavna tradicija je brezplačen vstop v večino državnih muzejev, galerij in kulturnih ustanov, kar vsako leto privabi množice obiskovalcev. V
Ljubljani na Prešernovem trgu, tik pod pesnikovim spomenikom, poteka tradicionalni recital Prešernove poezije, ki ga organizira Združenje dramskih umetnikov Slovenije.
Slovesnost se uradno prične že na predvečer praznika, 7. februarja, z državno proslavo, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. To so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti.
Prejemniki nagrad so ustvarjalci, ki so s svojim življenjskim delom ali vrhunskimi dosežki trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.
Vprašanja in odgovori
Ne, trgovine so na Prešernov dan praviloma zaprte. Zakon o trgovini določa, da so prodajalne ob praznikih in dela prostih dnevih zaprte. Izjeme so lahko bencinski servisi, lekarne, prodajalne na avtobusnih in železniških postajah, letališčih ter manjše zasebne trgovine, kjer streže nosilec dejavnosti sam (ali s pomočjo dijakov/študentov/upokojencev).
Da, 8. februar je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan za večino zaposlenih. Šole, vrtci, javna uprava in večina podjetij so zaprti.
Datum smrti (8. februar) simbolizira zaključeno celoto pesnikovega opusa in njegov prehod v večnost. Čeprav se je ideja o praznovanju rojstnega dneva (3. december) pojavljala, se je v narodni zavesti bolj utrdila obletnica smrti kot dan, ko se narod pokloni njegovi zapuščini. Kljub temu 3. decembra obeležujemo “Ta veseli dan kulture” z odprtimi vrati kulturnih ustanov.
Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so s svojim vrhunskim umetniškim delom ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko kulturno dediščino. Podeljuje se na državni proslavi na predvečer praznika.