Dan samostojnosti in enotnosti je slovenski državni praznik in dela prost dan, ki ga praznujemo 26. decembra. Na ta dan leta 1990 so bili uradno razglašeni rezultati plebiscita, na katerem se je velika večina slovenskih volivcev odločila za odcepitev od Jugoslavije in ustanovitev samostojne države Slovenije.
Praznik ne obeležuje same osamosvojitve (kar praznujemo 25. junija), temveč ljudsko voljo in politično enotnost, ki je vodila do tega dejanja.
Zakaj praznujemo?
Praznujemo spomin na dan, ko je takratna Skupščina Republike Slovenije javno razglasila rezultate plebiscita. Čeprav je glasovanje potekalo tri dni prej, je 26. december prelomen trenutek, ko je postalo uradno jasno, da 88,5 % vseh volilnih upravičencev (oziroma 95 % tistih, ki so glasovali) zahteva samostojno državo. Ta rezultat je slovenski politiki podelil mandat, da v roku šestih mesecev pripravi vse potrebno za osamosvojitev.
Prvotno se je praznik imenoval le “dan samostojnosti”, leta 2005 pa je bil s spremembo zakona preimenovan v “dan samostojnosti in enotnosti”, s čimer se poudarja izjemen trenutek v zgodovini naroda, ko so bile presežene politične delitve v imenu skupnega cilja.
“Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.”
Zgodovinska časovnica
Ključni dogodki decembra 1990, ki so pripeljali do praznika:
23. december 1990
Plebiscitarno glasovanje
Na volišča se odpravi 93,2 % vseh volilnih upravičencev. Vprašanje se je glasilo: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”
26. december 1990
Razglasitev rezultatov
Skupščina uradno razglasi rezultate v dvorani Ljudske skupščine. Dr. Jože Pučnik izreče znameniti stavek o koncu Jugoslavije.
25. junij 1991
Uresničitev mandata
Na podlagi plebiscitarne odločitve Slovenija pol leta kasneje sprejme Temeljno ustavno listino o samostojnosti (Dan državnosti).
September 2005
Sprememba imena praznika
Državni zbor sprejme novelo zakona, ki imenu praznika doda besedno zvezo “in enotnosti”.
Tradicija in običaji
Ker praznik sovpada z dnevom po božiču (štefanovo), ima v slovenski tradiciji dvojni značaj. Na državni ravni poteka slavnostna proslava v Cankarjevem domu, kjer se zbere politični vrh, predsednik republike pa običajno nagovori državljane.
Javne zgradbe so okrašene z državnimi zastavami. Na ljudski ravni je to dan za družinska srečanja, obiske in počitek. V mnogih krajih po Sloveniji na ta dan potekajo tudi tradicionalni blagoslovi konj, kar je sicer povezano s sv. Štefanom, a je postalo neločljiv del prazničnega vzdušja 26. decembra.
Vprašanja in odgovori
Ne. Dan samostojnosti in enotnosti je z zakonom določen dela prost dan. Skladno z novelo Zakona o trgovini (ZTrg-1) morajo biti trgovine na ta dan zaprte.
Izjeme veljajo le za prodajalne na bencinskih servisih, letališčih, avtobusnih in železniških postajah, v bolnišnicah ter za manjše zasebne prodajalne, kjer streže nosilec dejavnosti sam (brez zaposlenih).
Dan samostojnosti in enotnosti (26. december) obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita – torej trenutek, ko smo se odločili, da se bomo osamosvojili.
Dan državnosti (25. junij) pa praznujemo v spomin na dejansko razglasitev neodvisnosti in sprejetje ključnih osamosvojitvenih aktov šest mesecev kasneje.
Dodatek “in enotnosti” je bil sprejet leta 2005 na pobudo socialnih demokratov.
Namen spremembe je bil poudariti edinstven zgodovinski trenutek, ko so se vsi prebivalci Slovenije in različne politične opcije (Demos in opozicija) poenotili okoli skupnega nacionalnega cilja – lastne države.
Da. Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije določa, da se na državne praznike, med katere spada tudi 26. december, na javnih poslopjih izobesi zastava Republike Slovenije.
Zasebniki zastave niso dolžni izobesiti, je pa to v skladu z bontonom in domoljubno držo zelo zaželeno.