Dan vrnitve Primorske k matični domovini ni le datum na koledarju, temveč simbol trdoživosti slovenskega naroda.
Praznik, ki ga obeležujemo 15. septembra, nas spominja na trenutek, ko je velik del Primorske po dolgih letih tujega jarma tudi mednarodnopravno postal del takratne Jugoslavije in s tem Slovenije.
To je dan, ko se spominjamo bolečine ob izgubi ozemlja po prvi svetovni vojni, trpljenja pod fašizmom, a predvsem neizmerne volje Primorcev, da ostanejo Slovenci.
Zakaj praznujemo?
Praznik obeležuje uveljavitev pariške mirovne pogodbe leta 1947, s katero je bila takratni Jugoslaviji in s tem Sloveniji dodeljena večina Primorske.
Gre za prelomen zgodovinski dogodek, saj so se po več kot četrt stoletja italijanske zasedbe in fašističnega raznarodovanja primorski Slovenci ponovno združili z matičnim narodom. Čeprav so zunaj meja ostali rojaki v Gorici, Trstu in Benečiji, je ta datum ključen za oblikovanje današnjega slovenskega ozemlja in dostopa do morja.
Pomembno je razumeti, da se praznik ne nanaša le na vojaško zmago, temveč na pravnoformalno priključitev.
Medtem ko je vojska ozemlje osvobodila že leta 1945, je bila usoda Primorske še dve leti negotova in odvisna od zapletenih diplomatskih pogajanj med velesilami. Uveljavitev pariške pogodbe je to negotovost končala.
“Vstala Primorska, v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!”
Zgodovinska časovnica
Pot do združitve je bila dolga in tlakovana s številnimi prelomnicami, ki so oblikovale usodo zahodne meje:
12. november 1920
Rapalska pogodba
Podpis pogodbe med Kraljevino SHS in Italijo. Slovenija izgubi tretjino svojega etničnega ozemlja, začne se obdobje italijanske okupacije in kasneje fašizma.
16. september 1943
Sklep Vrhovnega plenuma OF
Po kapitulaciji Italije Vrhovni plenum Osvobodilne fronte razglasi priključitev slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji.
10. februar 1947
Podpis pariške mirovne pogodbe
V Parizu je podpisana mirovna pogodba z Italijo, ki na mednarodni ravni na novo določi meje.
15. september 1947
Uveljavitev pogodbe (Praznik)
Mirovna pogodba stopi v veljavo. Jugoslovanska vojska zasede cono A, Primorska je tudi “de jure” vrnjena matični domovini.
Tradicija in običaji
Dan vrnitve Primorske k matični domovini nima starih ljudskih običajev, saj gre za sodoben državni praznik, uveden leta 2005.
Praznovanje je zaznamovano predvsem z osrednjo državno proslavo, ki jo vsako leto gosti ena izmed primorskih občin. Na ta dan po vsej državi izobesimo slovenske zastave.
Posebno mesto v srcih Primorcev, pa tudi ostalih Slovencev, na ta dan zavzema pesem “Vstala Primorska”.
Melodija, ki je nastala med narodnoosvobodilnim bojem, se na proslavah pogosto prepeva s čustvenim nabojem, ki presega zgolj protokolarno dolžnost, in služi kot opomnik na pogum in upornost primorskega človeka.
Vprašanja in odgovori
Ne. Čeprav gre za državni praznik, ki ga uradno obeležujemo, 15. september ostaja delovni dan, razen če pade na nedeljo.
Da, trgovine so na ta dan odprte po običajnem delovnem času, saj zakonodaja za ta specifičen praznik ne predpisuje zaprtja trgovin (ni dela prost dan).
Izjema je le, če praznik pade na nedeljo – v tem primeru veljajo splošna pravila o zaprtju trgovin ob nedeljah.
Terminologija se je skozi čas spreminjala. Prvotno se je uporabljal izraz “priključitev”, vendar je bil z novelo zakona spremenjen v “vrnitev”.
S tem se poudarja, da je bilo to ozemlje zgodovinsko in etnično vedno slovensko, le politično je bilo začasno odtujeno.
Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe so Sloveniji (v okviru Jugoslavije) pripadli Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa ter del Istre s Koprom.
Gorica in Trst sta ostala pod Italijo.