Dan državnosti je več kot le dela prost dan na koledarju; je rojstni dan Republike Slovenije. Praznujemo ga vsako leto 25. junija v spomin na prelomni trenutek leta 1991, ko je slovenska skupščina sprejela ključne dokumente za odcepitev od takratne Jugoslavije.
To je dan, ko so se stoletne sanje slovenskega naroda o lastni državi prelevile v politično realnost, čeprav je bila pot do dejanske svobode še negotova.
Zakaj praznujemo?
Praznujemo pogum in odločenost. 25. junija 1991 je takratna slovenska skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti ter Deklaracijo o neodvisnosti. S tema dvema pravnima aktoma je Slovenija formalno prevzela status suverene države, prevzela nadzor nad svojimi mejami in prekinila državnopravne vezi z Jugoslavijo.
Pomembno je razumeti razliko: medtem ko so bili dokumenti sprejeti 25. junija, je bila slovesna javna razglasitev na Trgu republike v Ljubljani dan kasneje, 26. junija.
Vendar kot “rojstni dan” države upravičeno štejemo dan, ko so bili sprejeti pravni temelji. Praznika ne smemo zamenjevati z dnevom samostojnosti in enotnosti (26. december), ki obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita.
“Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan.”
Zgodovinska časovnica
Ključni dogodki, ki so pripeljali do praznika:
23. december 1990
Plebisci za samostojnost
Slovenci se z ogromno večino (88,5 % vseh volivcev) odločijo za samostojno državo. To je bil mandat politiki za pripravo osamosvojitve.
25. junij 1991
Sprejetje osamosvojitvenih aktov
Skupščina Republike Slovenije sprejme Temeljno ustavno listino in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija pravno postane neodvisna.
26. junij 1991
Javna razglasitev in dvig zastave
Na Trgu republike v Ljubljani prvič zaplapola slovenska zastava. Milan Kučan izreče znamenite besede o sanjah.
27. junij 1991
Začetek agresije JLA
Jugoslovanska ljudska armada napade Slovenijo, začne se desetdnevna vojna za obrambo novonastale države.
Tradicija in običaji
Dan državnosti je dela prost dan, ki ga Slovenci izkoristimo za oddih, izlete v naravo ali udeležbo na lokalnih prireditvah. Osrednja državna proslava običajno poteka na predvečer praznika na Kongresnem trgu ali Trgu republike v Ljubljani, kjer se zbere državni vrh.
Posebna tradicija je izobešanje slovenske zastave. Zakon o grbu, zastavi in himni določa, da mora biti zastava izobešena na poslopjih, v katerih so uradni prostori državnih organov, vse več državljanov pa jo s ponosom izobesi tudi na svojih domovih. V dneh pred praznikom so pogosta tudi kresovanja, ki simbolizirajo luč in upanje.
Vprašanja in odgovori
Ne. Po zakonu o trgovini so prodajalne na državne praznike zaprte. Izjeme so lahko le bencinski servisi, lekarne, manjše zasebne trgovine na bencinskih črpalkah, trgovine na letališčih in nekatere manjše trgovine (do 200 m2), kjer strežejo nosilci dejavnosti sami ali s pomočjo dijakov/študentov. Veliki trgovski centri so zaprti.
Dan državnosti (25. junij) obeležuje dejanje razglasitve neodvisnosti leta 1991. Dan samostojnosti in enotnosti (26. december) pa obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita leta 1990, ko smo se ljudje odločili, da to državo sploh želimo.
Da, dan državnosti je v Sloveniji zakonsko določen državni praznik in je dela prost dan za večino zaposlenih.
Osrednja slovesnost z dvigom nove slovenske zastave je potekala na današnjem Trgu republike v Ljubljani, pred stavbo parlamenta.