Dan slovenskega športa, ki ga obeležujemo 23. septembra, je eden najmlajših slovenskih državnih praznikov. Slovenija je v svetovnem merilu znana kot športni fenomen.
Kljub temu smo uradni dan, posvečen tej nacionalni ljubezni, dobili šele leta 2020. To ni le datum v koledarju. Je simbolna potrditev dejstva, da je šport vtkam v sam DNK slovenskega naroda. Praznujejo ga vsi, od vrhunskih atletov do planincev, ki vsak teden osvajajo domače vršace.
Zakaj praznujemo?
Izbira datuma ni bila naključna, temveč nosi močan čustveni naboj. 23. septembra 2000 je slovenska himna v Sydneyju donela kar dvakrat v enem dnevu. To je bil prelomen trenutek za mlado državo.
Tistega dne so veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec osvojili prva zlata olimpijska odličja za samostojno Slovenijo. Naši športniki so že prej osvajali medalje, na primer bron v Barceloni ali srebro v Atlanti.
Toda zlati sijaj Sydneyja je dokončno potrdil, da Slovenija sodi v sam svetovni vrh. Praznik je nastal na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS). Njegov namen pa presega spomin na medalje. Spodbuja predvsem zavedanje o pomenu gibanja za zdravje vsakega posameznika.
23. september 2000
Zlati dan v Sydneyju
Iztok Čop in Luka Špik (dvojni dvojec) ter Rajmond Debevec (strelstvo) osvojijo prvi zlati olimpijski medalji za samostojno Slovenijo.
18. junij 2020
Sprejem zakona
Državni zbor RS potrdi novelo zakona, s katero 23. september postane uradni državni praznik.
23. september 2020
Prvo praznovanje
Slovenija prvič uradno obeleži dan slovenskega športa s številnimi dogodki po vsej državi.
Tradicija in običaji
Ker gre za nov praznik, se tradicija še oblikuje. Rdeča nit pa je jasna: aktivacija prebivalstva. Na ta dan Olimpijski komite Slovenije organizira številne brezplačne vadbe.
Športna društva po državi pogosto pripravijo dneve odprtih vrat. Tudi šole in vrtci običajno prilagodijo urnik in dan namenijo športnim dejavnostim.
Značilnost tega dne je tudi podelitev priznanj zaslužnim športnim delavcem na lokalni ravni.
Stoletnih običajev, kot pri božiču, tu seveda še nimamo. Se pa hitro uveljavlja nova navada. Mnogi Slovenci dan počastijo z vzponom na hrib ali tekom, oblečeni v nacionalne barve.
Vprašanja in odgovori
Ne. Dan slovenskega športa (23. september) je opredeljen kot državni praznik, vendar po zakonu ni dela prost dan. Javna uprava, šole in podjetja delujejo po običajnem urniku, čeprav šole pogosto prilagodijo program športnim aktivnostim.
Da. Ker praznik ni dela prost dan, zanj ne veljajo omejitve glede obratovalnega časa prodajaln. Trgovine so odprte po rednem delovnem času (razen če praznik pade na nedeljo, ko so trgovine zakonsko zaprte).
Pobudo za uvedbo praznika je podal Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, z namenom promocije športa kot pomembnega družbenega področja in v spomin na prve zlate olimpijske medalje.
Datum je bil izbran v spomin na 23. september 2000, ko so slovenski športniki na olimpijskih igrah v Sydneyju osvojili prvi zlati medalji za samostojno Slovenijo (veslača Čop in Špik ter strelec Debevec).