Marijino vnebovzetje vsako leto obeležujemo 15. avgusta. Velja za enega najstarejših in najbolj priljubljenih verskih praznikov v slovenskem prostoru. Na ta dan se verniki spominjajo pomembnega verovanja.
Verujejo, da je bila Marija, Jezusova mati, po koncu zemeljskega življenja z dušo in telesom vzeta v nebeško slavo. Praznik je globoko zakoreninjen v naši kulturni zavesti. Ne gre le za liturgični dogodek, temveč za vrhunec poletne romarske sezone. Tisoče ljudi takrat obišče narodna svetišča, kot so Brezje, Ptujska Gora in Sveta Gora.
Zakaj praznujemo?
Bistvo praznika je praznovanje upanja in obljube o posmrtnem življenju. Večino svetnikov se spominjamo na dan njihove smrti. Marijino vnebovzetje pa ima poseben status. Praznovanje temelji na prepričanju, da Marijino telo ni bilo podvrženo trohnjenju. Kot Božja mati je bila neposredno povzdignjena v nebesa. Kristjani so to verovanje gojili že v prvih stoletjih.
Uradno obliko verske resnice oziroma dogme pa je dobilo šele sredi 20. stoletja. Za Slovence je ta dan tradicionalno povezan z zahvalo za žetev. Prav tako pomeni zatekanje po varstvo k Mariji, ki ima v naši vernosti centralno mesto.
Zgodovinska časovnica
Ključni dogodki, ki so oblikovali današnjo podobo praznika:
6. stoletje
Ustalitev datuma
Bizantinski cesar Mavricij določi 15. avgust kot datum praznovanja v spomin na Marijin odhod iz tega sveta.
1. november 1950
Razglasitev dogme
Papež Pij XII. slovesno razglasi versko resnico o Marijinem vnebovzetju, s čimer potrdi starodavno verovanje.
1991
Dela prost dan v Sloveniji
Z osamosvojitvijo Slovenije in novo zakonodajo o praznikih postane Marijino vnebovzetje ponovno uradni dela prost dan.
Tradicija in običaji
Najbolj prepoznavna značilnost velikega šmarna so množična romanja. Tradicija veleva, da verniki na ta dan obiščejo marijanska svetišča. Mnogi še vedno ohranjajo navado peš romanja. To se pogosto začne že večer prej ali v zgodnjih jutranjih urah. Slovenska narodna svetišča so na ta dan središče verskega in družabnega dogajanja. Najbolj znana je zagotovo Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah.
V nekaterih delih Slovenije je živa tudi tradicija blagoslova zelišč in cvetja. Običaj izhaja iz starega verovanja, da ima narava na ta dan posebno moč. Blagoslovljeno rastlinje naj bi varovalo dom in družino pred nesrečami v prihajajočem letu. Praznik pogosto spremljajo tudi slovesne procesije z Marijinim kipom. Te poudarjajo slovesni značaj dneva. Praznik simbolično označuje prelomnico med poletjem in jesenjo.
Vprašanja in odgovori
Ne, 15. avgust je v Sloveniji z zakonom določen dela prost dan. Skladno z novelo Zakona o trgovini so prodajalne na ta dan praviloma zaprte. Izjeme veljajo le za manjše prodajalne na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih ter za nekatere manjše zasebne prodajalne, kjer streže nosilec dejavnosti sam.
Ime “veliki šmaren” (izpeljanka iz “Šent Marija”) ljudstvo uporablja za razlikovanje od praznika Marijinega rojstva, ki ga obhajamo 8. septembra in se imenuje “mali šmaren”. Pridevnik “veliki” poudarja, da gre za najpomembnejši marijanski praznik v cerkvenem letu.
Da, 15. avgust je dela prost dan v vseh sosednjih državah Slovenije: v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem (Velika Gospa). Na Madžarskem pa je to le verski praznik in običajen delovni dan.
V Sloveniji je osrednje zbirališče Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. Zelo obiskana so tudi svetišča na Ptujski Gori, Sveti Gori pri Gorici, na Zaplazu ter Stična in Turnišče.