Dan suverenosti, ki ga obeležujemo 25. oktobra, je eden ključnih, čeprav mlajših slovenskih državnih praznikov.
Predstavlja tisto končno piko na i osamosvojitvenim procesom, ko slovenska samostojnost ni bila več le deklarativna ali politična, temveč je postala stvarna resničnost. Na ta dan se spominjamo ključnega dogodka iz leta 1991, ko je slovensko ozemlje zapustil še zadnji vojak Jugoslovanske ljudske armade (JLA).
S tem je Slovenija postala ne le pravno, ampak tudi dejansko suverena država, brez prisotnosti tujih oboroženih sil, kar je v zgodovini narodov redka in dragocena zmaga.
Zakaj praznujemo?
Bistvo tega praznika ni v sprejemanju zakonov ali ustave, temveč v fizični svobodi ozemlja. Čeprav je Slovenija razglasila samostojnost junija 1991, je bila v državi še več mesecev prisotna močna vojaška sila razpadajoče Jugoslavije.
To je predstavljalo stalno grožnjo miru in negotovost za mlado državo. Praznik obeležuje uspešen zaključek pogajanj in logističnih operacij, ki so vodile do umika te vojske.
Ključni trenutek se je zgodil v Kopru. Po mesecih napetosti in diplomatskih prizadevanj se je v noči na 26. oktober 1991 na trajekt vkrcal še zadnji kontingent vojakov JLA. Ko je ladja zapustila slovenske teritorialne vode, je bila suverenost Republike Slovenije vzpostavljena v polnem pomenu besede.
Praznik nas torej opominja na pogum, odločnost in enotnost, ki so bili potrebni, da se je proces osamosvojitve varno in mirno zaključil.
25. junij 1991
Razglasitev samostojnosti
Slovenska skupščina sprejme Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti, kar sproži agresijo JLA.
7. julij 1991
Brionska deklaracija
Konec desetdnevne vojne. Slovenija pristane na trimesečni moratorij osamosvojitvenih aktivnosti, a JLA se začne pripravljati na umik.
18. julij 1991
Odločitev o umiku
Predsedstvo SFRJ sprejme odločitev, da se JLA v treh mesecih popolnoma umakne s slovenskega ozemlja.
25. oktober 1991
Zadnji odhod iz Kopra
Iz pristanišča Koper odpluje ladja z zadnjimi vojaki JLA. Slovenija postane vojaško in ozemeljsko popolnoma svobodna.
Tradicija in običaji
Ker je Dan suverenosti razmeroma nov praznik, uveden šele leta 2015, se specifični ljudski običaji okoli tega datuma še niso razvili na način, kot jih poznamo pri starejših praznikih.
Obeleževanje poteka predvsem na državni in lokalni ravni. Osrednjo vlogo imajo proslave, ki jih organizirajo veteranska združenja vojne za Slovenijo in občine, pogosto v sodelovanju s Slovensko vojsko.
Posebno simboliko ima na ta dan izobešanje slovenske zastave. Čeprav zakon to predpisuje predvsem za javne ustanove, se vse več državljanov odloča, da s trobojnico počastijo spomin na dan, ko smo postali gospodarji na svoji zemlji.
V šolah in kulturnih ustanovah se pogosto odvijajo spominske ure, namenjene ozaveščanju mlajših generacij o pomenu dogodkov iz leta 1991.
Vprašanja in odgovori
Da. Dan suverenosti (25. oktober) je državni praznik, vendar ni dela prost dan. To pomeni, da trgovine, šole, uradi in podjetja obratujejo po običajnem delovnem urniku, razen če praznik pade na nedeljo.
Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na trajekt v Kopru. Simbolično dejanje odhoda se pripisuje poveljstvu, ki je zadnje stopilo na ladjo, s čimer je JLA uradno zapustila slovensko ozemlje malo pred polnočjo 25. oktobra 1991.
Pobudo za uvedbo praznika so podala veteranska združenja (Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever), da bi poudarili pomen končnega dejanja osamosvojitve, ki je bilo prej v senci drugih dogodkov. Državni zbor je zakon sprejel marca 2015.
Dan državnosti (25. junij) obeležuje pravno razglasitev neodvisnosti (sprejem dokumentov).
Dan suverenosti (25. oktober) pa obeležuje dejansko uveljavitev oblasti nad celotnim ozemljem z odhodom tuje vojske.