Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je praznik, ki presega zgolj zgodovinski spomin na premike meja po prvi svetovni vojni; je simbol trdoživosti slovenskega jezika in kulture.
Čeprav so prekmurski Slovenci skoraj tisoč let živeli ločeno od osrednjega slovenskega ozemlja pod ogrsko oblastjo, so skozi stoletja ohranili svojo identiteto, narečje in zvestobo slovenstvu.
Praznik obeležujemo 17. avgusta, ko se spominjamo ključnih dogodkov iz leta 1919, ki so dokončno zapečatili usodo te pokrajine.
Zakaj praznujemo?
Jedro praznika je spomin na trenutek, ko je vojaška uprava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) prevzela oblast v Prekmurju.
To se ni zgodilo čez noč, temveč je bilo rezultat zapletenih diplomatskih prizadevanj na pariški mirovni konferenci, kjer so strokovni argumenti dr. Matije Slaviča in odločna volja prekmurskega ljudstva prevesili tehtnico v korist priključitve k matičnemu narodu.
Vrhunec teh prizadevanj se je zgodil 17. avgusta 1919 v Beltincih. Tam se je na velikem ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so z navdušenjem pozdravili priključitev in podprli civilno upravo pod vodstvom dr. Srečka Lajnščka.
Ta dan simbolizira konec tisočletne ločenosti in začetek skupnega življenja v enotni državi.
“Sinovi slavne Slavije! Pozdravljamo vas na naših tleh! Željno smo vas pričakovali, z radostnim srcem vas sprejemamo!”
Zgodovinska časovnica
Pot do združitve je bila negotova in polna diplomatskih ter vojaških preobratov. Ključni mejniki leta 1919 so:
Pomlad 1919
Diplomatski boj v Parizu
Na mirovni konferenci dr. Matija Slavič z etnografskimi kartami in argumenti prepriča velesile, da dovolijo zasedbo Prekmurja.
12. avgust 1919
Vojaška zasedba
Redna vojska Kraljevine SHS pod poveljstvom generala Krste Smiljanića začne zasedati Prekmurje brez večjega odpora.
17. avgust 1919
Zborovanje v Beltincih
Množično zborovanje, kjer general Smiljanić oblast preda civilnemu upravitelju, ljudstvo pa plebiscitarno podpre združitev.
Tradicija in običaji
Ker gre za državni praznik, ki je bil uveden šele leta 2006 (prvič praznovan leta 2006 po spremembi zakona leta 2005), nima starodavnih ljudskih običajev, povezanih izključno s tem datumom.
Praznovanje poteka predvsem na ravni državnih in občinskih proslav, ki se vsako leto selijo med različnimi prekmurskimi občinami (najpogosteje Črenšovci, Beltinci, Murska Sobota).
Kulturni programi poudarjajo prekmursko pesem, narečno besedo in bogato kulinarično dediščino, na čelu s prekmursko gibanico.
Vprašanja in odgovori
Ne. Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je državni praznik, vendar ni dela prost dan. Javne ustanove, šole in podjetja delujejo po običajnem urniku.
Da. Ker praznik ni opredeljen kot dela prost dan, zanj ne veljajo omejitve glede odpiralnih časov trgovin. Trgovine so odprte po rednem delovnem času, razen če 17. avgust pade na nedeljo.
Jožef Klekl st. (slovenski katoliški duhovnik in politik) je bil osrednja osebnost prekmurskega narodnega prebujenja.
S svojimi časopisi (Novine) in političnim delovanjem je ohranjal slovensko zavest in odločilno vplival na to, da se je Prekmurje priključilo Kraljevini SHS in ne Madžarski.
Državni zbor Republike Slovenije je zakon o prazniku sprejel leta 2005, prvič pa smo ga uradno praznovali leta 2006.