Božič je v Sloveniji drugi največji krščanski praznik, takoj za veliko nočjo, in predstavlja spomin na rojstvo Jezusa Kristusa.
V slovenskem kulturnem prostoru ima ta dan globok pomen, ki presega zgolj verske okvire; gre za čas, ko se družine zberejo ob obloženi mizi in negujejo stare običaje. Praznovanje se začne že na sveti večer (24. decembra), vrhunec pa doseže na božični dan, ki je v Sloveniji z zakonom določen kot dela prost dan.
Zakaj praznujemo?
Božič praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa v Betlehemu, kar za vernike pomeni prihod odrešenika na svet.
Datum 25. december je bil v zgodovini izbran simbolično, saj sovpada s časom zimskega solsticija, ko se dan začne daljšati, kar simbolizira zmago svetlobe nad temo. Čeprav natančen zgodovinski datum Jezusovega rojstva ni znan, se je ta dan uveljavil v zahodnem krščanstvu in s tem tudi v slovenski tradiciji.
V Sloveniji ima praznik tudi močno narodno-identitetno noto. V času socializma po drugi svetovni vojni je bil božič kot državni praznik ukinjen in je postal običajen delovni dan, praznovanje pa se je umaknilo v zasebnost domov.
Ponovna uvedba božiča kot dela prostega dneva v času demokratizacije Slovenije je bila zato sprejeta z velikim simbolnim pomenom, ki je označeval vrnitev k tradiciji in svobodi veroizpovedi.
Zgodovinska časovnica
Ključni dogodki, ki so oblikovali status božiča v Sloveniji:
Januar 1953
Ukinitev praznika
Takratna jugoslovanska oblast je božič črtala s seznama državnih praznikov. Postal je običajen delovni dan, javno praznovanje pa ni bilo zaželeno.
27. november 1989
Ponovna uvedba
Skupščina SR Slovenije je sprejela zakon, s katerim je božič ponovno postal dela prost dan. Prvi javno priznani božič po vojni smo praznovali decembra 1989.
25. junij 1991
Praznik v samostojni državi
Z osamosvojitvijo Slovenije se je status božiča utrdil kot eden temeljnih državnih praznikov in dela prostih dni.
Tradicija in običaji
Slovenski božič je prepleten s številnimi ljudskimi običaji, ki se prenašajo iz roda v rod. Osrednji del praznovanja so jaslice, ki jih postavimo v t. i. “bogkov kot” ali pod božično drevesce.
Na Slovenskem imajo jaslice dolgo tradicijo, prve so se pojavile v cerkvah, v 19. stoletju pa so postale stalnica tudi v kmečkih domovih.
Nepogrešljiv del praznika je božična večerja na sveti večer. Tradicionalno se miza blagoslovi in pokropi z blagoslovljeno vodo, hiša pa se okadi s kadilom – ta obred se imenuje “kropljenje in kajenje”, namenjen pa je varovanju doma in družine pred nesrečo. Po večerji se mnogi odpravijo k polnočnici.
Na mizi ne sme manjkati potica, ki je kraljica slovenskih prazničnih jedi. Najpogosteje se peče orehova, v nekaterih delih Slovenije pa tudi makova, medena ali pehtranova.
Običaj je tudi peka božičnega kruha ali poprtnika, ki je v preteklosti veljal za obredno jed, ki naj bi zagotavljala zdravje in dobro letino.
Vprašanja in odgovori
Ne. V skladu z novelo Zakona o trgovini (ZT-1B) so trgovine ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dneh zaprte. Izjeme so le manjše prodajalne na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah ter letališčih.
Da, 25. december je državni praznik in dela prost dan za vse zaposlene, razen za tiste v nujnih službah in dejavnostih, kjer delovni proces ne sme biti prekinjen.
Sveti večer (24. december) je predvečer praznika, ko se družina zbere, postavi jaslice in se pripravi na praznik. Božič (25. december) pa je glavni praznični dan, namenjen praznovanju Jezusovega rojstva.
Po stari slovenski tradiciji se božično drevesce in jaslice postavljajo na sveti večer, 24. decembra, in ostanejo postavljeni do praznika Svetih treh kraljev (6. januarja) ali svečnice (2. februarja).