Binkošti so eden najpomembnejših krščanskih praznikov, ki v koledarju in srcih vernikov zasedajo posebno mesto takoj za veliko nočjo in božičem.
Čeprav morda nimajo tako komercialnega blišča kot decembrski prazniki, nosijo izjemno močno sporočilo o povezanosti, navdihu in novem začetku.
Ime izhaja iz grške besede pentekostē, kar pomeni “petdeseti”, saj praznik obeležujemo natanko petdeseti dan po veliki noči. V Sloveniji je to dela prost dan, ki pa vedno pade na nedeljo, zato v ritmu delovnega tedna pogosto ne prinese dodatnega prostega dneva, kot ga poznajo v nekaterih sosednjih državah.
Zakaj praznujemo?
Bistvo binkošti ni le v spominu na pretekli dogodek, temveč v praznovanju prihoda Svetega Duha. Po svetopisemskem izročilu so bili apostoli in Marija zbrani v Jeruzalemu, ko je nenadoma nastal šum, kot bi prihrumel silovit veter. Nad njimi so se prikazali “jeziki, podobni ognju”, in vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom. Ta dogodek se šteje za rojstni dan Cerkve.
Zakaj ravno rojstni dan? Ker so apostoli, ki so bili do tistega trenutka prestrašeni in zaprti v dvorani, dobili pogum in sposobnost, da so šli med ljudi in začeli oznanjati evangelij v različnih jezikih. Simbolika ognja in rdeče barve, ki prevladuje v cerkvenem okrasju na ta dan, predstavlja moč, ljubezen in gorečnost.
“Prikazali so se jim jeziki, podobni ognju, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.”
Zgodovinska časovnica
Razumevanje binkošti zahteva pogled na celotno velikonočno obdobje, saj prazniki niso naključno razmetani, ampak sledijo strogemu zaporedju.
Velika noč (Nedelja)
Jezusovo vstajenje
Temelj krščanske vere in začetek štetja petdesetih dni do binkošti.
40 dni po veliki noči
Vnebohod
Spomin na dogodek, ko je Jezus odšel v nebesa in obljubil prihod Tolažnika (Svetega Duha).
50 dni po veliki noči
Binkošti
Prihod Svetega Duha nad apostole in uradni zaključek velikonočnega časa.
Tradicija in običaji
Na Slovenskem so binkošti, poleg verskih obredov, nekoč spremljali zanimivi ljudski običaji, povezani s prebujanjem narave in varovanjem pridelka. Čeprav so mnogi že utonili v pozabo, se v nekaterih delih Slovenije (npr. v Beli krajini) še vedno ohranja spomin na resalce ali kraljice (Lepa Anka), ki so obiskovali hiše in prinašali srečo ter prošnje za dobro letino.
Značilno za ta čas je tudi krašenje domov in cerkva z zelenjem in cvetjem, kar simbolizira novo življenje. Liturgična barva je rdeča, zato duhovniki nosijo rdeča mašna oblačila. V preteklosti so ponekod poznali tudi “binkoštne kresove”, s katerimi so želeli pregnati zle duhove in priklicati rodovitnost, čeprav je kurjenje kresov danes bolj značilno za kresno noč.
Vprašanja in odgovori
Ne. Binkošti so v Sloveniji zakonsko določen praznik in dela prost dan, ki vedno pade na nedeljo. Skladno z zakonodajo o trgovini so prodajalne na praznike in nedelje zaprte, z izjemo nekaterih manjših bencinskih servisov in lekarn.
V Sloveniji binkoštni ponedeljek ni dela prost dan. Čeprav je v nekaterih sosednjih državah (Avstrija, Madžarska) in v delih zahodne Evrope (Nemčija) to dela prost dan, v Sloveniji na ta dan poteka običajen delovnik in šolski pouk.
Datum je premakljiv in je odvisen od velike noči. Binkošti vedno praznujemo sedmo nedeljo oziroma točno 50. dan po veliki noči (vključno z velikonočno nedeljo). Padejo lahko v obdobje med 10. majem in 13. junijem.
Golob je najbolj prepoznaven simbol Svetega Duha v krščanski ikonografiji. Ponazarja mir, čistost in božji navdih, ki se spušča z neba na vernike.