Če prostovoljno darujete kri na dan, ko bi sicer delali, vam pripada plačana odsotnost z dela. Za krvodajalsko akcijo vam zato ni treba koristiti letnega ali neplačanega dopusta. Nadomestilo plače izplača delodajalec, strošek pa krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Nekatere kolektivne pogodbe krvodajalcem priznavajo še dodaten prosti dan. Ali vam pripada en dan ali dva, je odvisno od kolektivne pogodbe, ki velja za vas.

Darovanje krvi: koliko prostih dni vam pripada?

Pravico do odsotnosti z dela na dan prostovoljnega darovanja krvi določa 167. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pravica velja za zaposlene ne glede na dejavnost, v kateri delajo.

V nekaterih dejavnostih kolektivne pogodbe določajo dva prosta dneva. Na te razlike je opozorilo tudi ministrstvo v pojasnilu iz maja 2025.

Tako 51. člen Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja (KPVIZ) določa, da imajo zaposleni ob vsakem prostovoljnem darovanju krvi pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni. Oba dneva se jim štejeta, kot da bi bila na delu.

Pravna podlaga Število prostih dni Kdaj se izrabi in kako se šteje Kdo nosi strošek nadomestila
ZDR-1, 167. člen (vsi zaposleni) 1 dan Na dan prostovoljnega darovanja krvi Delodajalec izplača v breme zdravstvenega zavarovanja
Nekatere kolektivne pogodbe 2 dneva Ob darovanju krvi (skladno s kolektivno pogodbo) Prvi dan zdravstveno zavarovanje, drugi dan delodajalec
KPVIZ, 51. člen (vzgoja in izobraževanje) 2 zaporedna delovna dneva Ob vsakem darovanju krvi; štejeta se kot delovna dneva Za en dan ZZZS (100 %), za drug dan delodajalec

Odsotnost zaradi darovanja krvi ni del letnega dopusta in je ne morete prenesti na poljuben dan. Za načrtovanje običajnega dopusta si lahko ogledate, kako izrabiti letni dopust v letu 2026, in pravila za prenos dopusta v naslednje leto.

Kdo plača dan za darovanje krvi in koliko znaša nadomestilo

Za dan, ko prostovoljno darujete kri, vam nadomestilo plače obračuna in izplača delodajalec. Strošek tega dne po 167. členu ZDR-1 krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

Če vam kolektivna pogodba priznava še drugi prosti dan, nadomestilo zanj krije delodajalec. Tako je tudi v dejavnosti vzgoje in izobraževanja, kar je ministrstvo potrdilo v pojasnilu maja 2025.

Za dan darovanja krvi vam pripada nadomestilo v višini 100 % osnove, kot določa 31. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). Osnova se praviloma izračuna iz povprečne plače oziroma osnove za plačilo prispevkov v preteklem koledarskem letu, zato nadomestilo ni nujno enako vaši običajni dnevni plači. Če zaradi zdravstvenih posledic darovanja krvi potrebujete daljšo odsotnost, jo zdravnik obravnava ločeno, po pravilih zdravstvenega zavarovanja.

Kako prosti dan uveljavite pri delodajalcu in kakšno potrdilo potrebujete

Delodajalca o nameravanem darovanju krvi obvestite vnaprej, da lahko pravočasno organizira delo. ZDR-1 za takšno obvestilo ne določa posebnega roka, v 36. členu pa zaposlenim nalaga obveščanje o okoliščinah, ki vplivajo na opravljanje dela.

Roka na mizi poda list papirja starejšemu moškemu v telovniku, na mizi so prenosnik, rdeč zvezek in skodelica.
Potrdilo o darovanju krvi delodajalec danes praviloma pridobi elektronsko.

Po mnenju Informacijskega pooblaščenca sme delodajalec preveriti udeležbo zaposlenega na krvodajalski akciji, kadar je ta podatek potreben za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. To ne pomeni, da mora zaposleni vedno prinesti papirno potrdilo.

Od 1. januarja 2024 transfuzijske službe izdajajo elektronsko potrdilo o darovanju krvi (ePODK). Potrdilo posredujejo v sistem ZZZS, delodajalec pa ga praviloma sam pridobi prek portala SPOT. Papirno potrdilo se izda le izjemoma, denimo ob tehničnih težavah. Za ureditev odsotnosti sledite tem korakom:

  1. Preverite kolektivno pogodbo: Ugotovite, ali vam pripada en zakonsko določen prosti dan ali dva dneva po kolektivni pogodbi.
  2. Obvestite delodajalca: Krvodajalsko akcijo najavite dovolj zgodaj, da lahko organizira vaše delo med odsotnostjo.
  3. Poskrbite za izdajo ePODK: Na darovanje krvi prinesite osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Transfuzijska služba izda elektronsko potrdilo, ki ga delodajalec praviloma pridobi sam.

Bodo vsi krvodajalci dobili dva plačana dneva? Odgovor ministrstva

Zakon vsem zaposlenim zagotavlja en plačan dan odsotnosti ob darovanju krvi. Pobudo, da bi dva dneva pripadala vsem krvodajalcem, je pristojno ministrstvo maja 2025 zavrnilo. Dodaten prosti dan tako ostaja pravica, ki jo določajo nekatere kolektivne pogodbe.

Pogoji za darovanje krvi in kje izveste za krvodajalske akcije

Preden načrtujete udeležbo na akciji, preverite osnovne zdravstvene pogoje in časovne omejitve med posameznimi odvzemi. Kot navaja Rdeči križ Slovenije (RKS) ter območno združenje RKS Nova Gorica, nekatere bolezni in stanja darovanje onemogočajo ali ga odložijo. Spodnji seznam zajema glavne primere pogojev in odlogov po podatkih RKS:

Moški v svetlem brezrokavniku na ležišče za krvodajalce polaga bel papirnat pregrinjalo v veliki dvorani z visokimi okni
  • Starost, zdravje in telesna teža: Krvodajalec je lahko oseba med 18. in 65. letom starosti, ki se dobro počuti, je dobrega zdravja in tehta več kot 50 kg.
  • Presledek med darovanji za moške: Od zadnjega odvzema krvi morajo preteči vsaj 3 meseci.
  • Presledek med darovanji za ženske: Od zadnjega darovanja morajo preteči vsaj 4 meseci, ženska pa v zadnjem letu ne sme biti noseča.
  • Začasni odlogi po posegih: Po novem piercingu ali tetovaži morate počakati 4 mesece, po operaciji pa od 1 do 4 mesece. Po prejeti transfuziji krvi je odlog vsaj 6 mesecev, pri čemer je natančnejši rok odvisen od razloga za transfuzijo.
  • Zdravstvena stanja, ki darovanje izključujejo: Krvi ne morejo darovati osebe z malignimi (rakavimi) boleznimi ter osebe s sladkorno boleznijo, ki se uravnava z insulinom.

Ker zgornji primeri ne zajemajo vseh zdravstvenih situacij, se za posvet pred darovanjem obrnite na zdravnika v transfuzijski službi ali pišite na elektronski naslov krvodajalec@ztm.si. Akcij je po državi veliko: prostovoljci Rdečega križa vsako leto pomagajo organizirati več kot 400 terenskih krvodajalskih akcij, še 1400 akcij pa je v transfuzijskih službah. Območna združenja Rdečega križa krvodajalce in javnost o točnih terminih ter lokacijah obveščajo z osebnimi vabili, SMS-sporočili, plakati in transparenti.

Pogosta vprašanja

Ali moram za darovanje krvi vzeti letni ali neplačan dopust?

Ne. Na dan prostovoljnega darovanja krvi ima zaposleni po 167. členu ZDR-1 pravico do odsotnosti z dela, nadomestilo plače pa gre v breme zdravstvenega zavarovanja, zato to ni neplačan dopust.

Ali imajo zaposleni v vzgoji in izobraževanju dva prosta dneva za darovanje krvi?

Da. Po 51. členu Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja imajo prostovoljni krvodajalci ob vsakem darovanju krvi pravico do dveh zaporednih prostih delovnih dni.

Ali sme delodajalec zahtevati potrdilo o darovanju krvi?

Da, delodajalec lahko preveri udeležbo na krvodajalski akciji. Od leta 2024 praviloma sam pridobi elektronsko potrdilo ePODK, zato vam papirnega potrdila običajno ni treba oddajati.

Kolikokrat na leto lahko darujem kri?

Po pravilih Rdečega križa Slovenije morajo pri moških od zadnjega darovanja krvi preteči vsaj trije meseci, pri ženskah pa vsaj štirje meseci.

Kako uskladiti krvodajalski dan z vašim koledarjem

Krvodajalski dan je posebna plačana odsotnost, ne del letnega dopusta. Za načrtovanje letnega dopusta pa si lahko pomagate s koledarjem praznikov in dela prostih dni za leto 2026.

Viri