Delo 1. novembra: ker je nedelja, dobite le en dodatek

Letos prvi november oziroma dan spomina na mrtve pade na nedeljo, kar pomeni, da delavec, ki ta dan opravlja svoje delo, prejme samo en dodatek, ne pa nedeljskega in prazničnega hkrati. V praksi se na plačilni listi obračuna dodatek za delo na praznik, ker je ta po kolektivnih pogodbah praviloma višji in za delavca ugodnejši.

Kadar načrtujemo jesenski oddih, pogosto računamo na proste dni, a za mnoge praznični konec tedna 31. oktobra (sobota) in 1. novembra (nedelja) v letu 2026 pomeni delovni vikend. Zaposleni v zdravstvu, policiji, gostinstvu, na bencinskih servisih in v pogrebnih službah morajo pogosto na delovno mesto tudi takrat, ko ostali počivamo. Pri portalu slovenski-prazniki.si smo leta 2020 začeli s preprosto Excel tabelo za optimizacijo dopustov, danes pa kot vodilni portal natančno spremljamo, kako dopustniška in praznična matematika vpliva na vašo denarnico.

Ali se nedeljski in praznični dodatek seštejeta?

Ne, nedeljski in praznični dodatek se po zakonu ne seštevata. Kadar dela prost dan ali praznik pade na nedeljo, se dodatka med seboj izključujeta. Delavcu v tem primeru pripada le en dodatek, in sicer tisti, ki je zanj ugodnejši oziroma višji – običajno je to dodatek za delo na dela prost dan.

Delate 31. oktobra ali 1. novembra? Kratek odgovor

Pri obračunu plač za jesenski praznični vikend nastane specifična situacija, ki marsikoga preseneti. Ker si dneva sledita zaporedoma, se zdi, da bosta obravnavana enako, vendar je za izračun plače ključnega pomena, na kateri dan v tednu praznik pade. Delo na praznik v nedeljo prinaša drugačen končni izračun kot delo na praznik med tednom ali v soboto.

Pravilo zadeva precejšen del slovenske delovne sile. Kot kažejo podatki za preteklo leto, »V javnem sektorju znaša dodatek za nedeljo 90 %, za dela prost dan 120 % urne postavke osnovne plače; 22 % delovno aktivnih je lani pogosto ali včasih delalo ob nedeljah (SURS)« (Vir: N1, 11. 5. 2025). Če spadate med to slabo četrtino zaposlenih, morate natančno poznati pravila izključevanja dodatkov, da lahko preverite pravilnost svoje plačilne liste.

Zakaj se nedeljski in praznični dodatek ne seštevata

Osnova za razumevanje vaših pravic izhaja iz slovenske delovnopravne zakonodaje, ki jasno ločuje med različnimi vrstami posebnih pogojev dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa minimalne standarde za plačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih, med katere spadata tako delo ob nedeljah kot delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji določa uradne datume praznikov. Ko se uradni praznik prekrije z nedeljo, nastopi situacija konkurence dveh različnih podlag za dodatek. Zakonodajalec je predvidel tovrstna prekrivanja in postavil jasno pravilo, ki preprečuje podvajanje izplačil za isti časovni okvir dela.

Kaj določa 128. člen ZDR-1

Tretji odstavek 128. člena Zakona o delovnih razmerjih jasno določa pravilo izključevanja dodatkov, kadar se ti prekrivajo. Zakon izrecno navaja naslednje: »Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.« (Vir: ZDR-1, 128. člen, neuradno prečiščeno besedilo (PISRS)). To pomeni, da je pravna osnova povsem nedvoumna in delodajalcem ne dopušča interpretacije, po kateri bi smeli izplačati oba dodatka sešteta, razen če bi bila tovrstna ugodnost izrecno in izjemoma zapisana v posebni podjetniški kolektivni pogodbi, kar pa je izjemno redko.

Kateri dodatek dobite, ko praznik pade na nedeljo

Ko praznik pade na nedeljo, dobite izplačan tisti dodatek, ki v vaši kolektivni pogodbi prinaša višji odstotek – v veliki večini dejavnosti je to dodatek za dela prost dan. Pristojna ministrstva to pravilo dosledno potrjujejo: »Za delo na dela prost dan, ki pade na nedeljo, se javnemu uslužbencu obračuna le dodatek za dela prost dan« (Vir: Ministrstvo za javno upravo, pojasnilo 0100-680/2010/2). Isti princip velja v gospodarstvu; obračuna se zgolj tisti odstotek, ki predstavlja najvišje nadomestilo za opravljene ure v tistem dnevu.

Sobota, 31. oktobra: dan reformacije prinese dodatek za delo na praznik

Za razliko od nedelje je situacija ob sobotnem delu drugačna. 31. oktober letos pade na soboto, ki po zakonu velja za dela prost dan in hkrati uradni praznik. Zaposleni, ki bodo svojo izmeno opravili v soboto, bodo dodatek za delo na praznik prejeli brez dileme o izključevanju. Ker sobota v splošnem zakonskem smislu nima avtomatskega statusa dneva s posebnim dodatkom (kot ga ima nedelja), do prekrivanja pravic ne pride.

Pogosto se pojavi vprašanje glede 2. novembra (dušni dan). Čeprav gre v ljudski zavesti za pomemben datum, ki sledi dnevu spomina na mrtve, 2. november po slovenski zakonodaji ni dela prost dan. Če boste delali v ponedeljek, 2. novembra, vam dodatek za delo na praznik ne pripada, plačilo bo obračunano po redni urni postavki za delo med tednom.

Koliko to pomeni v evrih: primer izračuna

Za boljše razumevanje, kako izključevanje dodatkov vpliva na končni znesek, smo pripravili ilustrativen izračun. Izračuni so narejeni v bruto zneskih za eno 8-urno izmeno. Uporabljena je namišljena osnovna urna postavka 10 EUR, ki služi zgolj lažjemu prikazu – vsak zaposleni mora v tabelo vnesti lastno osnovno plačo.

Javni sektor: 120 % namesto 90 %

V javnem sektorju so pravila in odstotki zelo natančno določeni s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Zaposleni za delo ob nedeljah prejmejo dodatek v višini 90 % urne postavke, za delo na državni praznik ali dela prost dan pa 120 %. Ker zakon prepoveduje seštevanje teh dveh ugodnosti na nedeljski 1. november, delavec dobi le tistega v višini 120 %.

Če pogledamo našo tabelo pri osnovi 10 EUR na uro: osemurna izmena z 120-odstotnim dodatkom nanese 96 evrov samega dodatka k osnovnemu plačilu. Če bi zakonodaja dovoljevala seštevanje (120 % + 90 % = 210 %), bi ta isti dodatek znašal 168 evrov. Pravilo o izključevanju tako v tem konkretnem primeru pomeni 72 evrov bruto razlike na posamezno izmeno.

Gostinstvo in turizem: 150 % za praznik

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije velja za eno tistih dejavnosti, kjer so zaposleni izrazito obremenjeni prav med vikendi in prazniki. Po tej kolektivni pogodbi delavcem pripada 50-odstotni dodatek za delo ob nedeljah, medtem ko dodatek za delo na praznik in dela proste dneve znaša kar 150 % od osnove.

Na nedeljski 1. november bo tako zaposlenemu v gostinstvu obračunan dodatek v višini 150 %, nedeljski 50-odstotni dodatek pa se izključi. Pri naši testni urni postavki to pomeni 120 evrov dodatka za osemurno izmeno. Višino vseh dodatkov vselej določa tista kolektivna pogodba dejavnosti, ki zavezuje vašega delodajalca, zato svetujemo, da natančne odstotke preverite v svoji pogodbi o zaposlitvi.

Kaj storiti, če dodatka na plačilni listi ni

Plačilna lista je uradni dokument, ki ga morate skrbno pregledati vsak mesec. Če ugotovite, da vam delodajalec za delo na 31. oktober ali 1. november ni obračunal ustreznega dodatka po kolektivni pogodbi, ukrepajte sistematično. Priporočamo naslednje korake:

• Preverite pogodbo in kolektivno pogodbo: Najprej se prepričajte, kakšni odstotki veljajo za vašo dejavnost. Ni vsak praznični dodatek 100 % ali več, nekatere panoge imajo specifična pravila.
• Pisna zahteva delodajalcu: Na računovodstvo ali kadrovsko službo naslovite vljudno, a formalno pisno prošnjo za pojasnilo obračuna in zahtevajte popravek plačilne liste.
• Posvet s sindikatom: Če v podjetju deluje sindikat, se obrnite na sindikalnega zaupnika, ki vam lahko pomaga pri komunikaciji z vodstvom podjetja.
• Inšpektorat za delo: Če delodajalec vztraja pri neizplačilu, kljub temu da ste delo dokazljivo opravili, lahko podate prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Ta lahko odredi poplačilo in podjetje ustrezno sankcionira.

Pogosta vprašanja

Kateri dodatek dobim, če praznik pade na nedeljo?
Zakon določa, da se nedeljski in praznični dodatek izključujeta. Pripada vam tisti, ki je za vas ugodnejši, kar je po večini kolektivnih pogodb dodatek za delo na praznik.

Ali lahko namesto dodatka dobim prost dan?
Nekatere kolektivne pogodbe in interni akti podjetij omogočajo, da se opravljene nadure oziroma praznično delo kompenzira v obliki prostih ur (koriščenje). Vendar tudi v tem primeru pogosto ostanete upravičeni do samega finančnega dodatka, saj se ure pretvorijo v osnovo, dodatek za pogoje dela pa se izplača. Preverite prakso vašega podjetja.

Ali je 2. november dela prost dan?
Ne, 2. november (dušni dan) v Sloveniji ni uradni praznik niti dela prost dan. Za delo na ta dan veljajo povsem običajna pravila za delo med tednom, zato dodatka za praznik ne prejmete.

Povzetek in načrtovanje prihodnjih praznikov

Razumevanje strukture vaše plačilne liste in pravila o izključevanju, ki ga določa 128. člen ZDR-1, je nujno, da lahko suvereno uveljavljate svoje pravice. Letošnji 1. november, ki pade na nedeljo, bo tistim, ki delajo, prinesel zgolj dodatek za delo na praznik. Kljub temu da se dodatki ne seštevajo, je praznična tarifa običajno bistveno višja od nedeljske, kar vsaj delno ublaži dejstvo, da preživljate dan na delovnem mestu namesto v krogu družine ali na pokopališčih.

Če se želite bolje pripraviti na izzive in priložnosti, ki jih prinaša prihodnje leto – naj bo to za načrtovanje dolgih vikendov ali pa preračunavanje, kdaj boste upravičeni do posebnih finančnih dodatkov ob koncu leta, kot je božičnica 2026 –, vas vabimo k pametnemu načrtovanju. Usmerite se na naš koledar dela prostih dni 2026 in pravočasno preverite, na katera dneva v tednu padeta prihodnja božič in dan samostojnosti in enotnosti (25. in 26. december), saj vas takrat ponovno čaka upravičenost do prazničnega dodatka.

Opomba: Članek je informativne narave in združuje uradne podatke z namenom lažjega razumevanja zakonodaje. Vsebina ne predstavlja formalnega pravnega ali finančnega nasveta. Za konkretno obravnavo vašega primera se obrnite na pravnega strokovnjaka ali pristojni sindikat.