Velikonočni ponedeljek je v slovenski kulturi dan sprostitve. Slovesno vzdušje velike noči se prevesi v veselo druženje. Nedelja je tradicionalno rezervirana za ožji družinski krog in dom.
Ponedeljek pa odpira vrata širši skupnosti. To je čas, ko Slovenci obiščemo sorodnike in prijatelje. Mnogi se odpravijo na izlet v naravo. Praznik je verskega izvora, a ima močan ljudski značaj. Danes ga dojemamo predvsem kot praznik pomladi, veselja in nadaljevanja praznovanja.
Zakaj praznujemo?
V krščanskem izročilu se ta dan imenuje tudi “drugi dan velikonočne osmine”. Praznujemo ga v spomin na svetopisemski dogodek na poti v Emavs. Evangeliji pripovedujejo o dveh učencih, ki sta žalostna zapustila Jeruzalem.
Med potjo sta srečala tujca. Ta jima je razlagal sveta pisma in ju tolažil.
Šele zvečer sta v njem prepoznala vstalega Kristusa. On pa je nato izginil izpred njunih oči. Ta dogodek simbolizira novo upanje in širjenje novice o vstajenju. Zaradi te zgodbe se je uveljavila posebna navada.
Ljudje se na ta dan odpravijo na pot ali obisk. V nekaterih krajih temu še danes rečejo, da gredo »v emavs«.
“Ko je sedel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala.”
Tradicija in običaji
V Sloveniji je velikonočni ponedeljek znan po igrah s pirhi. V postnem času so bila jajca prepovedana, zato jih je bilo do velike noči v hišah veliko. Postala so osrednji predmet za zabavo.
Najbolj znana igra je sekanje pirhov. Tekmovalci mečejo kovanec v jajce, ki stoji na tleh ali v stojalu. Če kovanec obtiči v jajcu, igralec zmaga. Ta običaj je zelo priljubljen na Gorenjskem in Dolenjskem.
Druga pogosta igra je trkanje s pirhi. Tu preverjamo trdnost lupine. Tisti, čigar pirh ostane cel, dobi nasprotnikovega. Poznamo tudi valjanje pirhov po grabljah ali po bregu navzdol.
Poleg iger je ponedeljek dan za dojedenje prazničnih dobrot. Na mizah kraljujejo ostanki potice, šunke in hrena. S tem se počasi zaključuje obdobje velikonočnih pojedin.
Vprašanja in odgovori
Ne. V skladu z Zakonom o trgovini (ZTrg-1) je velikonočni ponedeljek dela prost dan, zato so vse trgovine, vključno z večjimi nakupovalnimi centri, zaprte. Izjeme so lahko le manjše zasebne prodajalne na bencinskih servisih in določene lekarne ali pekarne, ki imajo posebno dovoljenje ali so v lasti samostojnih podjetnikov, ki na ta dan delajo sami.
Da, v Sloveniji je velikonočni ponedeljek državni praznik in dela prost dan. To velja za javno upravo, šole, vrtce in večino gospodarskih dejavnosti.
Velikonočna nedelja je tradicionalno namenjena ožji družini in domu, zato se obiski “preložijo” na ponedeljek. Ta navada izvira tudi iz svetopisemske zgodbe o poti v Emavs, ki spodbuja gibanje in druženje zunaj doma.
Praznik je premakljiv in je vedno prvi dan po velikonočni nedelji. Datum se določi glede na lunin cikel (prva nedelja po prvi pomladni polni luni), zato se vsako leto spreminja, običajno pa pade v obdobje med koncem marca in koncem aprila.