Martinovo 2026: kdaj je, krst mošta in kaj je res staro

Praznik svetega Martina, ko se neprevret grozdni sok po tradiciji spremeni v pravo vino, je globoko zasidran v našo kulturo. Martinovo mnogim predstavlja vrhunec jeseni, ko zadiši po pečeni perutnini in se vinske kleti odprejo za prvo pokušino novega letnika. Pri našem delu na portalu slovenski-prazniki.si, ki smo ga leta 2020 začeli s preprosto Excel tabelo za preračunavanje prostih dni in dopustniško matematiko, opažamo, da prav jesenski koledar prinaša največ zmede. Mnogi si želijo jesenski oddih načrtovati okoli vinskih praznikov, a se hitro soočijo z vprašanjem uradnih datumov in dela prostih dni.

Če načrtujete jesenski izlet, trgatev ali obisk ene izmed številnih vinskih poti, je poznavanje točnega datuma in spremljajočih običajev nujno za dobro organizacijo vašega prostega časa. V nadaljevanju razkrivamo, kdaj natančno se bodo zvrstili glavni dogodki v letu 2026, kako poteka pristno martinovanje ter kateri znani običaji so v resnici zgolj sodobna izmišljotina.

Kdaj natančno praznujemo martinovo in ali je to dela prost dan?

Martinovo praznujemo vsako leto 11. novembra, kar v letu 2026 pade na sredo. Ta dan v Sloveniji ni državni praznik in prav tako ni dela prost dan, zato se glavna in največja praznovanja običajno prestavijo na vikend pred tem datumom in vikend po njem.

Kdaj je martinovo 2026 in ali je dela prost dan?

V letu 2026 martinovo pade na sredo, 11. novembra. Kot smo že izpostavili, to ni uradni državni praznik, kar pomeni, da gre za povsem običajen delovni dan. Iz naše prakse načrtovanja koledarja ugotavljamo, da uporabniki v začetku jeseni pogosto iščejo možnosti za podaljšane vikende, vendar vas moramo pri tem prazniku nekoliko razočarati. Več o tem, kako si razporediti jesenski čas, si lahko preberete v našem pregledu za jesen 2026 in praznike brez prostega dne.

Ker praznik pade na sredino tedna, se dinamika dogajanja povsem prilagodi vikendom. Čeprav glavno martinovanje običajno poteka na tako imenovano martinovo soboto, to pravilo ne velja vedno, kadar praznik pade točno na sredo. V letu 2026 se bodo javne prireditve in dogodki na vinskih cestah razpršili na dva zaporedna vikenda, torej na 7. in 8. november ter nato še na 14. in 15. november. Organizatorji največjih prireditev, kot je denimo Ljubljanska vinska pot, pogosto izberejo tisti vikend, ki obeta boljšo vremensko napoved za dogodke na prostem.

Kdo je bil sveti Martin in zakaj je zavetnik vina, ne trte

Sveti Martin iz Toursa je bil vojak in kasneje škof, ki je v zavesti ljudi najbolj znan po legendi, po kateri je v mrzli zimi del svojega toplega vojaškega plašča odrezal in ga podaril premraženemu beraču. Krščanska tradicija ga uvršča med najbolj priljubljene svetnike v Evropi. Postavil se je v vlogo zaščitnika revežev, vojakov in domačih živali, na naših tleh pa se je primarno uveljavil kot zavetnik vina in vinarjev.

Zanimivo pri tem je, da sveti Martin v resnici nima neposredne zgodovinske povezave s samo vinsko trto ali vinogradništvom. Za rast trte in dobro letino vinogradniki tradicionalno prosijo svetega Urbana, ki goduje maja. Povezava Martina z vinom izhaja predvsem iz dejstva, da njegov godovni dan sovpada s starim poganskim obdobjem zaključka kmetijskih del in naravnim časom, ko se grozdni sok v kleteh dokončno umiri in prečisti. Etnološka stroka pojasnjuje, da gre pri tem za kompleksno prepletanje starih in novih navad. Citiramo znano dejstvo, ki ga je poudaril etnolog dr. Janez Bogataj: »Čaščenje sv. Martina je v naše kraje prišlo verjetno pod frankovskimi vplivi in se razširilo med 7. in 10. stoletjem; kostumirani sv. Martini in škofi po kleteh so izumljanje tradicije po 2. svetovni vojni, splošno priljubljenost pa je martinovanje doseglo šele v zadnjih desetletjih« (Vir: MMC RTV SLO).

Kaj se zgodi pri krstu mošta in od kod vinski škof?

Krst mošta je simboličen obred na martinovo, pri katerem vinski škof s šaljivim blagoslovom poskrbi, da se mladi neprevreti grozdni sok uradno razglasi za mlado vino. Takrat mošt po ljudskem verovanju izgubi svoj nečisti status in postane prava, plemenita pijača.

Zgodovinsko gledano izraz za krst v povezavi z vinom ni imel prav nič prazničnega prizvoka. V preteklih stoletjih je izraz pomenil nepošteno ravnanje gostilničarjev oziroma oštirjev, ki so vinu naskrivaj dodajali vodo in ga tako dobesedno krstili z vodo, da bi povečali svoj zaslužek. Pojem vinskega škofa, ki ga danes poznamo v obliki kostumiranega povezovalca programa v kleteh, je precej novejša domislica. Ta običaj smo delno prevzeli iz sosednje Avstrije šele v drugi polovici dvajsetega stoletja, z namenom popestritve turistične ponudbe ob koncu jeseni.

Potek obreda po korakih

Sodobni obred na martinovo je predvsem gledališka predstava, ki se odvija v vinskih kleteh, na mestnih trgih ali turističnih kmetijah. Program običajno sledi določenemu scenariju, ki zagotavlja obilo smeha in dobre volje med zbranimi gosti:

1. Priprava soda in prizorišča: Gostitelj postavi v ospredje sod ali stekleno posodo z moštom, ob njem pa se zberejo vsi povabljeni.
2. Imenovanje botrov: Izberejo se botri mlademu vinu, običajno sta to ugledna gosta ali gospodar in gospodarica, ki prevzameta odgovornost za kakovost letnika.
3. Blagoslov s šaljivo litanijo: Vinski škof v popolni kostumografiji prebere duhovito besedilo, pogosto v rimah, ki spominja na cerkveni obred, a vključuje številne zbadljivke na račun kletarjev in vsakdanjega življenja.
4. Prva pokušina: Botri in škof prvi poskusijo blagoslovljeno pijačo ter ocenijo barvo, vonj in okus.
5. Zdravica: Vino se natoči vsem prisotnim in sledi uradna zdravica za uspešno kletarjenje in dobro prihodnjo letino.

Kaj je res staro in kaj je izumljena tradicija

Ločnica med resnično kulturno dediščino in izmišljenimi obredi je pogosto zelo tanka. Resnično stara je kmetijska praksa, da se okoli 11. novembra zaključijo dela na polju, poplačajo dninarji in se oceni kakovost nove vinske letine. Tudi obredno uživanje perutnine v tem jesenskem času ima stare korenine, saj so na ta način uravnavali število živali pred prihodom ostre zime. Na drugi strani so organizirani sprevodi po kleteh, javne tribune s kostumiranimi škofi in množične veselice na mestnih ulicah izumljena tradicija sodobnega časa, katere glavni cilj je podaljšanje turistične sezone ter neposredna promocija slovenskih vinarjev.

Kako se martinovo praznuje po treh vinorodnih deželah

Razlog, da je ta praznik v Sloveniji tako globoko zakoreninjen in množično obiskan, se skriva v naši močni vinogradniški usmerjenosti. Uradni podatki odlično ponazarjajo obseg te panoge: »V Sloveniji je okoli 17.000 ha obdelanih vinogradov, z njimi se ukvarja dobrih 27.000 kmetijskih gospodarstev; vino pridelujemo v devetih vinorodnih okoliših, združenih v tri vinorodne dežele, letno do 800.000 hektolitrov« (Vir: Portal GOV.SI). Vsaka izmed treh dežel ima svoje unikatne načine obeleževanja jesenskega pusta:

• Podravje: Tu najdemo največja javna zbiranja. Maribor se ponaša z najstarejšo trto na svetu in organizira osrednje in največje javno martinovanje v državi, ki vsako leto privabi več tisoč obiskovalcev. Ptuj, Ormož in vinorodni griči okoli Jeruzalema pa ponujajo pristno izkušnjo v manjših, zgodovinskih zidanicah.
• Posavje: Na Dolenjskem je v ospredju cviček, posebnež med vini. Bela krajina in Bizeljsko zaznamujeta praznik z odpiranjem repnic in druženjem ob lokalnih glasbenih sestavih, kjer je vzdušje izjemno domače in toplo.
• Primorska: V Goriških brdih, posebej okoli Šmartnega, v Vipavski dolini, na Krasu in v slovenski Istri so običaji nekoliko drugačni. Zaradi toplejšega podnebja so letine pogosto hitrejše. Tu poznajo star običaj napovedovanja letine, pri katerem so na sod postavili jabolko in opazovali, kako se obnaša med zorenjem vina pod njim.

Martinova pojedina: gos, mlinci in rdeče zelje

Martinovo kosilo ni le obrok, ampak kulinarični simbol izobilja. Na tradicionalnem jedilniku prevladuje martinova gos. Njena prisotnost se veže na znano legendo, da se je skromni Martin ob izvolitvi za škofa poskušal skriti med gosi, te pa so ga s svojim glasnim gakanjem izdale. Poleg gosi (ali v sodobnejšem času race in piščanca) krožnik obvezno dopolnjujejo domači mlinci in dušeno rdeče zelje. Slednje predstavlja zadnje sveže pridelke z vrta pred prihodom snega, medtem ko mlinci simbolizirajo skromnost obogatene krušne mase.

Ker praznik slavi mlado vino in se mize šibijo pod težo dobrot, je to tudi čas, ko je potrebna posebna previdnost. Uživanje alkohola zahteva zmernost, še posebej pri vključevanju v cestni promet. Martinovo je vsako leto obdobje, ko so na slovenskih cestah poostreni policijski nadzori, zato vedno vnaprej poskrbite za varen prevoz ali pa si poiščite prenočišče v bližini vinske kleti.

Povzetek martinovih običajev in praznovanj

Kombinacija bogate kulinarike, pokušine novega letnika in sproščenega druženja uvršča martinovo med najbolj priljubljene dogodke v pozni jeseni. Leto 2026 s sredinim datumom morda logistično ni najbolj hvaležno za podaljšan vikend, vendar pa dva vikenda dogajanja ponujata še več priložnosti za obisk različnih vinskih regij. Pomembno je razumeti, da čeprav številni obredi krsta in kostumi niso resnična zgodovinska dediščina, vseeno odlično služijo ohranjanju družabnosti in podpirajo trud lokalnih vinogradnikov.

Pogosta vprašanja

Kje je največje martinovanje v Sloveniji?

Največje javno praznovanje na prostem tradicionalno poteka v Mariboru na Trgu Leona Štuklja. Običajno privabi številne glasbenike, vinarje iz vse regije in več tisoč obiskovalcev iz Slovenije ter tujine.

Kaj pomeni martinova nedelja?
Martinova nedelja označuje nedeljo, ki je koledarsko najbližje 11. novembru. Uporablja se predvsem za načrtovanje slavnostnega družinskega kosila in umirjen zaključek celotedenskega praznovanja.

Kdo lahko krsti mošt?
Po izumljeni moderni tradiciji mošt krsti tako imenovani vinski škof, ki je pogosto zgolj v kostum oblečen lokalni kulturnik ali povezovalec programa. V preteklosti so pri dejanskih blagoslovih letine sodelovali pravi duhovniki.

Zakaj se ob tem prazniku tradicionalno je gos?
Gos je na jedilniku zaradi krščanske legende o svetem Martinu, ki naj bi se iz skromnosti pred imenovanjem za škofa skril v gosjak. Gosi so ga s svojim oglašanjem izdale, zato morajo po ljudskem izročilu na njegov godovni dan “plačati kazen” na slavnostni mizi.

Iščete priložnost za popoln jesenski oddih? Preverite naš koledar praznikov in običajev na slovenski-prazniki.si, kjer smo zbrali vse pomembne datume in nasvete, da iz vsakega prostega dneva potegnete kar največ. Načrtujte pametno in pravočasno raziščite našo bazo znanj za nepozabne izlete!