Tradicionalni slovenski zajtrk 2026: 80 centov na otroka

Tradicionalni slovenski zajtrk 2026 bo potekal v petek, 20. novembra, ko obeležujemo osrednji zaključek tedna slovenske hrane, ki traja od 16. do 22. novembra. Država bo vzgojno-izobraževalnim zavodom za vsakega otroka oziroma učenca povrnila 0,80 evra, kar pomeni povišanje za štiri cente v primerjavi z lanskim zneskom (0,76 evra). Ta finančni ukrep neposredno pomaga šolam in vrtcem pri nakupu kakovostnih živil od lokalnih kmetov, čebelarjev in zadrug, staršem pa zagotavlja brezplačen jutranji obrok za njihove otroke.

Letošnja izvedba temelji na spremenjeni pravni podlagi, saj je bil na osnovi novega Zakona o hrani sprejet posodobljen Pravilnik o izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk. Dokument je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 16. oktobra 2026, veljati pa je začel 31. oktobra 2026. Celotno dogajanje na ravni države poteka pod uradnim sloganom »Slovensko na mizi – začnimo z zajtrkom!«, katerega namen je sistematično ozaveščanje o pomenu lokalne samooskrbe in rednega zajtrkovanja.

Koliko znaša nadomestilo za tradicionalni slovenski zajtrk v letu 2026?

V letu 2026 znaša državno nadomestilo za tradicionalni slovenski zajtrk 0,80 evra na otroka. Do povračila stroškov nakupa slovenskih živil (kruh, maslo, med, mleko in sadje) so upravičeni vrtci, osnovne šole in zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki vlogo oddajo prek portala e-kmetija.

Kdaj je tradicionalni slovenski zajtrk 2026?

Tradicionalni slovenski zajtrk bo v petek, 20. novembra 2026, v tednu slovenske hrane od 16. do 22. novembra (Vir: GOV.SI, ARSKTRP). Tretji petek v novembru je v koledarju Republike Slovenije trajno določen kot dan slovenske hrane 2026, celoten teden pa je namenjen poglobljenim pedagoškim dejavnostim o kmetijstvu, čebelarstvu in zdravi prehrani.

Projekt je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je želela mladim približati pomen čebel za opraševanje kmetijskih rastlin in ohranjanje ravnovesja v naravi. Sodelovanje v projektu za posamezne izobraževalne ustanove formalno ni obvezno, vendar se zanj vsako leto odloči velika večina slovenskih šol in vrtcev. Obseg sodelovanja natančno ponazarjajo lanski uradni podatki. Za zajtrk 2025 je agencija izdala 485 odločb v skupni vrednosti 167.837,64 evra pri nadomestilu 0,76 evra na otroka (Vir: GOV.SI, ARSKTRP). Naš izračun na podlagi teh uradnih številk kaže, da je bilo v projekt lani vključenih približno 220.800 otrok po vsej državi.

Na portalu slovenski-prazniki.si, kjer že od leta 2020 skrbimo za preglednost koledarskih dogodkov in podatke dosledno usklajujemo z Uradnim listom RS, vam omogočamo hitro načrtovanje vseh šolskih obveznosti na enem mestu. Jesenski del šolskega leta prinaša vrsto tematskih dni; ko v začetku oktobra mine teden otroka 2026, in ko učenci v novembru zaključijo prve jesenske šolske počitnice 2026/2027, postane prav tretji novembrski petek osrednji kulinarični in izobraževalni dogodek pred decembrskimi prazniki.

Kaj je na mizi: pet živil slovenskega porekla

Tradicionalni slovenski zajtrk sestavine črpa iz osnovnega nabora petih živil, ki imajo visoko hranilno vrednost in predstavljajo temelj slovenskega kmetijstva. Pravilnik iz leta 2026 natančno določa tako vrsto živil kot tudi zahteve glede njihovega geografskega izvora:

• Kruh: Lahko je iz pšenične, ržene, pirine ali mešane moke. Zanj velja posebna zakonska izjema, saj mora biti zgolj proizveden (spečen) v Sloveniji, medtem ko izvor osnovne surovine ni nujno omejen na domače njive.
• Maslo: Biti mora klasično surovo maslo, ki je v celoti pridelano in predelano v Sloveniji iz slovenskega mleka.
• Med: Pridelan in točen mora biti na območju Slovenije, brez kakršnihkoli primešanih medov iz tujine.
• Mleko: Postreže se kot sveže ali pasterizirano mleko, ki je pridelano na slovenskih kmetijah in predelano v domačih mlekarnah.
• Jabolka ali drugo sadje: Poleg svežih jabolk pravilnik dovoljuje tudi drugo sveže ali suho sadje slovenskega izvora, pod strogim pogojem, da suhemu sadju pri predelavi ni bil dodan sladkor.

Izbrana kakovost je nacionalna shema kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki potrošniku jamči nadzorovano pridelavo in predelavo izključno v Sloveniji ter redne neodvisne kontrole. Certifikat zahteva, da živilo izpolnjuje strožje standarde glede svežine, krme ali transportnih poti, kot jih predpisuje osnovna evropska zakonodaja. Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo ob uveljavljanju povračila stroškov dokazati ustrezno poreklo prav s takšnimi uradnimi certifikati ali pa s pisnimi izjavami dobaviteljev.

Pri javnem naročanju oziroma neposrednem nakupu živil šole in vrtci kot uradno dokazilo o poreklu uveljavljajo eno izmed naslednjih zakonsko priznanih shem:

• certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo,
• znak sheme Izbrana kakovost – Slovenija,
• potrdilo za integrirano pridelavo kmetijskih pridelkov,
• zaščitene oznake za med: Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, Kočevski gozdni med, Kraški med, med iz sistema kakovosti Zlati panj ali Istrski med.

80 centov na otroka: kaj prinaša novi pravilnik

Finančni del projekta ureja novi pravilnik, ki natančno določa višino subvencije za nakup zgoraj naštetih živil. Upravičencu se izplača nadomestilo 0,80 eura na osebo (7. člen Pravilnika o izvajanju projekta Tradicionalni slovenski zajtrk) (Vir: Uradni list RS, št. 1687/2026). Sredstva zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, postopek pa operativno vodi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Do povračila stroškov so upravičene tri skupine ustanov, ki izvajajo javno veljavne programe: vrtci, osnovne šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Znesek nadomestila se v zadnjih petih letih postopoma prilagaja rasti cen osnovnih živil in stroškov predelave, kar prikazuje spodnja primerjalna tabela.

Obdobje izvajanja	Višina nadomestila na otroka	Sprememba glede na preteklo obdobje
2022–2023	0,72 EUR	Izhodiščna vrednost obdobja
2024–2025	0,76 EUR	+ 0,04 EUR (+ 5,5 %)
2026	0,80 EUR	+ 0,04 EUR (+ 5,3 %)

Zakaj zajtrk ne sme nadomestiti malice

Novi pravilnik izrecno določa, da je tradicionalni slovenski zajtrk samostojni obrok in v nobenem primeru ne sme nadomestiti redne dopoldanske šolske malice ali rednega zajtrka v vrtcu. Namen ukrepa je zagotoviti dodaten, brezplačen vzgojno-promocijski obrok, ne pa financirati redne prehrane, ki jo sicer krijejo starši ali občinske subvencije. Če bi šola ta dan odpovedala redno malico, bi kršila določila pravilnika in tvegala izgubo pravice do povračila sredstev.

Pravilnik natančno ureja tudi ravnanje s presežki hrane, da bi preprečili zavržke. Vsa neporabljena živila, ki ostanejo po zaključku petkovega jutranjega dogodka (na primer neodprti kozarci medu, zabojčki jabolk ali hlebci kruha), morajo kuhinje v vrtcih in šolah ustrezno shraniti in jih porabiti pri pripravi rednih obrokov v naslednjih dneh.

Roki za vrtce in šole

Postopek za povračilo stroškov poteka izključno elektronsko, pri čemer morajo vodstva šol in vrtcev strogo upoštevati predpisane administrativne roke. Če zavod zamudi rok za oddajo zahtevka ali ne priloži ustreznih dokazil o dejanskem številu prisotnih otrok na dan dogodka, se zahtevek zavrže. Celoten postopek za šolsko leto 2026/2027 poteka v treh korakih:

1. Izvedba dogodka in beleženje prisotnosti (20. november 2026): Zavod izvede zajtrk in natančno evidentira število otrok oziroma učencev, ki so bili ta dan dejansko prisotni in so prejeli obrok, ter shrani račune in izjave dobaviteljev o poreklu živil.
2. Oddaja zahtevka prek portala e-kmetija (od 1. do 21. decembra 2026): Vnos podatkov v informacijski sistem ARSKTRP se odpre 1. decembra. Čeprav osnovni skrajni rok pade na 20. december, se v letu 2026 zaradi dejstva, da je 20. december nedelja, uradni rok za oddajo vlog podaljša na ponedeljek, 21. decembra 2026.
3. Izdaja odločb in izplačilo sredstev (do 21. februarja 2027): Agencija pregleda popolnost vlog in izda uradne odločbe o dodelitvi sredstev najpozneje v dveh mesecih po zaključku roka za vložitev, torej do 21. februarja 2027, čemur sledi nakazilo na račun zavoda.

Kako pripraviti enak zajtrk doma

Namen tedna slovenske hrane presega šolske jedilnice, zato je smiselno, da načela lokalne samooskrbe prenesete tudi v domače okolje. Pri nakupu sestavin za družinski zajtrk potrošniki pogosto nasedejo zavajajočim tržnim prijemom, kot so slikovite podobe alpskih travnikov ali slovensko zveneča imena blagovnih znamk na embalaži, čeprav je sama surovina uvožena iz tujine in v Sloveniji zgolj zapakirana.

Da bi doma sestavili avtentičen obrok iz preverjenih lokalnih sestavin, bodite pri pregledu deklaracij pozorni na naslednje uradne oznake in podatke:

• Preverite ovalni veterinarski žig na mleku in maslu: Na vsaki embalaži mlečnih izdelkov poiščite majhen ovalni znak. Če sta v zgornjem delu kratici »SI«, v spodnjem pa »EU«, to pomeni, da je bil izdelek predelan in pakiran v slovenskem obratu. Za zagotovilo, da je tudi surovo mleko pomolzeno v Sloveniji, poiščite še zeleni ali modri znak »Izbrana kakovost – Slovenija«.
• Iščite prepoznavno nalepko in obliko kozarca pri medu: Pristen domači med najlažje prepoznate po uradnem kozarcu Slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo, ki ima specifičen relief čebeljega satovja na steklu in prečno prelepko čez pokrov. Na deklaraciji mora izrecno pisati »Država porekla: Slovenija« in ne generična oznaka »Mešanica medu iz EU in zunaj EU«.
• Zahtevajte podatek o kraju pridelave pri sadju: Pri nakupu nepakiranih jabolk mora biti na prodajni polici ob ceni jasno navedena država porekla. Izbirajte jabolka z oznako integrirane ali ekološke pridelave iz slovenskih sadjarskih regij.
• Preverite izvor peke pri kruhu: Pri nepakiranem kruhu na prodajnih mestih preverite obvezni katalog alergenov in porekla, kjer mora biti navedeno, katero podjetje v Sloveniji je kruh zamesilo in speklo, še bolje pa je izbrati kruh iz moke, mlete v lokalnih mlinih.

Povzetek

Tradicionalni slovenski zajtrk 2026 bo v petek, 20. novembra, ponovno povezal več kot dvesto tisoč otrok ob kruhu, maslu, medu, mleku in sadju domačega izvora. Z novim pravilnikom država povišuje finančno nadomestilo na 0,80 evra na otroka in hkrati zaostruje pravila glede dokazovanja slovenskega porekla ter ohranja določilo, da ta dogodek ne sme izriniti redne šolske malice. Vzgojno-izobraževalni zavodi imajo za oddajo zahtevkov prek portala e-kmetija čas do 21. decembra 2026.

Naša ekipa vas ob tem spodbuja, da sporočilo projekta prenesete tudi v svoj dom. Vabimo vse starše, da v tednu slovenske hrane med 16. in 22. novembrom 2026 ob koncu tedna doma pripravite enak zajtrk iz lokalnih živil, pri nakupu skupaj z otroki poiščete uradne znake kakovosti na embalaži ter tako neposredno podprete slovenske kmete in čebelarje.

Pogosta vprašanja

Kaj je tradicionalni slovenski zajtrk?

Tradicionalni slovenski zajtrk je vsakoletni nacionalni projekt, ki poteka v vrtcih, osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. Njegov namen je izobraževanje mladih o pomenu rednega zajtrkovanja, vlogi čebel pri opraševanju ter prednostih uživanja lokalno pridelane in predelane slovenske hrane.

Kdaj je dan slovenske hrane 2026?

Dan slovenske hrane 2026 bo v petek, 20. novembra 2026. Praznik v Sloveniji obeležujemo vsak tretji petek v novembru, predstavlja pa osrednji dogodek ob zaključku tedna slovenske hrane, ki v letu 2026 poteka od 16. do 22. novembra.

Zakaj je med obvezna sestavina zajtrka?

Med je na jedilniku zato, ker je projekt nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Poleg visoke hranilne vrednosti med simbolizira ključno vlogo kranjske čebele v kmetijstvu, saj je od opraševanja neposredno odvisna tudi pridelava sadja in krme za živali.

Ali tradicionalni slovenski zajtrk nadomesti šolsko malico?

Ne, po določilih Pravilnika o izvajanju projekta je zajtrk samostojni obrok in ne sme nadomestiti redne dopoldanske malice v šoli ali rednega zajtrka v vrtcu. Zavodi morajo ta dan poleg promocijskega zajtrka zagotoviti vse redne obroke po ustaljenem urniku.

Kdo plača živila za tradicionalni slovenski zajtrk?

Stroške nakupa živil v višini 0,80 evra na prisotnega otroka vrtcem in šolam povrne država iz proračuna Republike Slovenije. Izplačila izvaja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) na podlagi oddanih elektronskih zahtevkov zavodov.