Državni prazniki v Sloveniji: Kateri dnevi so dela prosti in kateri ne?

Prazniki. Vsi jih obožujemo. Tisti sladki trenutki, ko lahko legitimno vržemo delo skozi okno, zaspimo brez budilke in se delamo, da bomo končno “nadoknadili vse zaostale opravke” – ampak v resnici bingeamo serije in jemo ostanke praznične večerje.

Ampak, roko na srce, ste se kdaj vprašali, zakaj je recimo Prešernov dan dela prost, Dan Primoža Trubarja pa ne? Ali zakaj moramo še vedno v službo na Dan slovenskega športa, medtem ko lahko na Marijino vnebovzetje lenarimo doma?

Slovenija ima kar lepo zbirko praznikov, a ne vsi niso enako obravnavani. Nekateri so dela prosti dnevi, kar pomeni, da so naše sanje o podaljšanem vikendu uresničene. Drugi? No, so bolj simbolični in jih večina ljudi niti ne opazi – razen če slučajno naletijo na kakšno objavo na Facebooku tipa “Dan Rudolfa Maistra, kdo je sploh to?”.

V tem članku bomo razčlenili vse slovenske praznike, raziskali, zakaj so nekateri dela prosti, drugi pa ne, in se obregnili ob nesmiselnost nekaterih odločitev. Če ste se kdaj jezili, zakaj morate na določene dni še vedno delati, ste na pravem mestu.

Pojdimo torej razvozlat slovenski praznični koledar!

1. Seznam državnih praznikov v Sloveniji

Slovenija ima praznike za vse okuse – od zgodovinskih in verskih do takšnih, za katere se večina ljudi niti ne zaveda, da obstajajo. Nekateri prinašajo zaslužen oddih od dela, drugi pa so zgolj datum na koledarju, ki se ga spomnimo šele, ko nekdo na radiu omeni, da je danes “nekaj posebnega”.

Dela prosti državni prazniki

To so tisti prazniki, zaradi katerih imamo Slovenci enega najboljših hobijev – planiranje podaljšanih vikendov. In če imate srečo, da kakšen od njih pade v četrtek ali torek, se lahko kreativno znajdete in ustvarite mini počitnice. Tukaj so dnevi, ko lahko zakonito ostanete doma in si privoščite dodatni dan lenarjenja:

Novo leto (1. in 2. januar) – Ker en dan za okrevanje od silvestrske noči pač ni dovolj.
Prešernov dan (8. februar) – Dan, ko se vsi spomnimo, da imamo kulturni praznik, ampak raje ostanemo doma, kot da bi šli v muzej.
Dan upora proti okupatorju (27. april) – Dan, ko si nihče ne zapomni natančne zgodovine, ampak vsi vedo, da ni treba v službo.
Praznik dela (1. in 2. maj) – Edini praznik, ki se ga praznuje z golimi rokami, pečenjem čevapčičev in izletom v naravo.
Dan državnosti (25. junij) – Čas, ko se spomnimo, da Slovenija ni vedno obstajala in da smo se morali dejansko boriti za svojo neodvisnost.
Marijino vnebovzetje (15. avgust) – Ali pa “poletni bonus dan počitnic”, ki nas vedno znova razveseli.
Dan reformacije (31. oktober) – Dan, ko ugotovimo, da reformacija ni samo nekaj, kar smo omenili enkrat v srednji šoli.
Dan spomina na mrtve (1. november) – Ko vsi drvijo na pokopališča in je edini dan v letu, ko nikjer ne dobiš sveč.
Božič (25. december) – Dovolj povedano.
Dan samostojnosti in enotnosti (26. december) – Ko smo še vedno siti od božične pojedine in ostanemo pod odejo.

Državni prazniki, ki niso dela prosti dnevi

Potem pa so tu tisti prazniki, ki jih imamo v zakonodaji, ampak vam ne prinesejo dodatnega dopusta. V bistvu, če delate v pisarni, verjetno sploh ne opazite, da obstajajo, razen če kak novičarski portal ne objavi članka z naslovom “Ali ste vedeli, da je danes Dan Rudolfa Maistra?”

Dan Primoža Trubarja (8. junij) – Se spomnite človeka, ki nam je dal slovenski jezik? Tudi mi ne, razen na ta dan.
Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust) – Prekmurci si ta dan zagotovo zapomnijo, preostanek države pa malo manj.
Priključitev Primorske k matični domovini (15. september) – Dan, ki se ga Primorci veselijo, ostali pa se ga spomnijo le, če jih o njem povpraša kakšna TV-ekipa na ulici.
Dan slovenskega športa (23. september) – Ironično, večina ljudi ta dan ne telovadi, ampak sedi pred televizijo in gleda šport.
Dan suverenosti (25. oktober) – Čeprav pomeni veliko za našo zgodovino, ga večina ljudi ne zazna, ker ni dela prost dan.
Dan Rudolfa Maistra (23. november) – Ste vedeli, da je bil ta možakar ključen za oblikovanje slovenskega ozemlja? Če ne, nič hudega – večina ljudi si tega dneva ne zapomni.

Zakaj so nekateri prazniki dela prosti, drugi pa ne?

Dober vprašanje. Nekatere praznike določa zgodovinski pomen, druge vpliv cerkve, tretje pa – iskreno – zgolj politične odločitve. Če bi bil kriterij pošten, bi verjetno vsi raje videli, da se doda še kakšen prost dan (recimo dan po božiču, da se lahko dodatno spočijemo).

A dokler se zakon ne spremeni, bomo še naprej živeli v svetu, kjer ima Trubar svoj dan, ampak mi vseeno moramo delati. Kakšna ironija, kajne?

2. Zakonodaja o praznikih in dela prostih dnevih

Če ste se kdaj vprašali, zakaj je določen praznik dela prost, drugi pa ne, odgovor leži v zakonu. Ja, obstaja poseben zakon, ki ureja praznike, in ne, ni napisan v stilu “če se zdi praznovanja vredno, je dela prost dan”.

Kako se določa, kateri prazniki so dela prosti?

Slovenija ima Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki določa, kateri prazniki so dela prosti in kateri ne. Na kratko:

Če je praznik povezan z državnostjo (npr. Dan državnosti), je velika verjetnost, da bo dela prost dan.
Če je verski praznik, je odvisno od tega, kako globoko je zakoreninjen v slovensko kulturo (božič – da, velika noč – samo nedelja, kar je že tako ali tako dela prost dan).
Če gre za zgodovinski dogodek, je odvisno od tega, kako ga je ocenila politika (Rudolf Maister je očitno manj pomemben od Prešerna).

Spremembe skozi čas

Seznam dela prostih dni ni bil vedno enak. Pred osamosvojitvijo smo praznovali tudi nekatere jugoslovanske praznike, kot je Dan mladosti (25. maj), ki je po osamosvojitvi izginil iz koledarja (in ostal le kot nostalgična anekdota starejših generacij).

Po osamosvojitvi so bili dodani novi prazniki, kot sta Dan reformacije in Dan suverenosti, vendar ne vsi kot dela prosti dnevi. Razprave o tem, ali bi morali dodati še kakšen dela prost dan, so stalna tema, a jih politika običajno hitro zavrne – saj bi to pomenilo manj delovnih dni in posledično manj prihodkov za državo.

Ali se lahko dela prosti dnevi spremenijo?

Ja, ampak zelo redko. Če želite dodati nov dela prost dan, potrebujete močno politično podporo in dober argument, zakaj bi morali ljudje ostati doma. Veliko predlogov je bilo že zavrnjenih, vključno s poskusom, da bi 31. december postal dela prost dan.

Torej, če sanjate o dodatnem dnevu brez službe – boste verjetno morali še naprej uporabljati dopust.

3. Verski prazniki kot dela prosti dnevi

Verski prazniki so eden od tistih zanimivih družbenih fenomenov, kjer se srečata tradicija in praktičnost. Po eni strani jih večina ljudi dojema kot del kulturne dediščine, po drugi strani pa so tudi odličen izgovor za dodaten prosti dan. In ker je Slovenija v zgodovinskem kontekstu pretežno katoliška država, se to lepo odraža tudi v seznamu dela prostih dni.

Kateri verski prazniki so dela prosti dnevi?

V Sloveniji imamo pet verskih praznikov, ki so tudi dela prosti dnevi:

Božič (25. december) – Brez dvoma najbolj priljubljen praznik, ko lahko legalno preživite cel dan v pižami in jeste preveč hrane.
Velikonočni ponedeljek (premični praznik) – Priložnost za tiste, ki so pretiravali z velikonočno pojedino, da si oddahnejo pred vrnitvijo v službo.
Binkošti (premični praznik, nedelja) – Čeprav je uradno dela prost dan, ne vpliva na delovni teden, ker vedno pade na nedeljo. Torej, nič bonusa.
Marijino vnebovzetje (15. avgust) – Če imate srečo, da pade blizu vikenda, si lahko organizirate lep poletni oddih.
Dan reformacije (31. oktober) – Paradoksalno, gre za praznik protestantov, a ga v praksi praznujejo tudi tisti, ki imajo zgolj radi prost dan pred 1. novembrom.

Verski prazniki, ki niso dela prosti dnevi

Medtem ko so zgoraj našteti prazniki dovolj pomembni, da smo na ta dan lahko doma, ostali verski prazniki nimajo te časti. Sem spadajo na primer:

Veliki petek – V mnogih evropskih državah (npr. Nemčiji) je dela prost dan, pri nas pa se ga omeni le pri verouku in v cerkvah.
Svečnica (2. februar) – Dan, ki ga poznajo predvsem starejše generacije, a ni dela prost.
Vsi sveti (1. november) – Pogosto ga ljudje zamenjujejo z dnevom spomina na mrtve, ki je dela prost.

Zakaj so nekateri verski prazniki dela prosti, drugi pa ne?

Glavni razlog je zgodovinska zapuščina. Ko se je Slovenija osamosvojila, so oblikovalci zakonov določili, kateri verski prazniki so “kulturno pomembni” in jih vključili v seznam dela prostih dni. Drugi so ostali zgolj v koledarjih vernikov.

Seveda bi marsikdo z veseljem videl, da bi bil veliki petek dela prost, ali da bi dobili kakšen dodaten dan okoli božiča – a za zdaj bo treba še naprej uporabljati dopust, če želite podaljšati praznično vzdušje.

4. Kako prazniki vplivajo na delovni teden?

Prazniki niso le dnevi, ko se izognemo delu – so strateške priložnosti za ustvarjanje podaljšanih vikendov, nepričakovanih dopustov in popolnih tednov, ki so zaradi praznika krajši. Vsak zaposleni ve, da ni vsak dela prost dan enako dragocen. Ključna je postavitev v koledarju.

Prazniki med tednom – zlata vredni

Ko praznik pade na torek ali četrtek, je to idealen scenarij. Zakaj? Ker si lahko privoščimo legendarni “most” in ustvarimo štiridnevni oddih. Vsi vemo, da podjetja v teh primerih postanejo bolj “fleksibilna” pri odobravanju dopusta.

Primer:

Če 1. november (Dan spomina na mrtve) pade v torek, si ponedeljek vzamete prosto in bum! Imate štiri dni brez službe.
Enako velja za 15. avgust (Marijino vnebovzetje) – če je v četrtek, bo petek za marsikoga čudežno izginil iz delovnega koledarja.

Prazniki med vikendom – žalostno dejstvo

Najbolj nepriljubljeni prazniki so tisti, ki padejo na soboto ali nedeljo, ker ne prinašajo nič novega. Če se recimo Božič (25. december) zgodi v soboto, ljudje obupano štejejo, koliko let bo trajalo, da se bo spet pojavil na ponedeljek ali petek.

Največja frustracija nastane, ko v določenem letu večina praznikov pade med vikendom, kar pomeni manj prostih dni, a enako število delovnih tednov.

Zakaj se dela prosti dnevi ne prenašajo?

V nekaterih državah, kot so Združeno kraljestvo, Španija in Avstralija, če praznik pade na soboto ali nedeljo, ga avtomatsko prenesejo na ponedeljek. V Sloveniji? Nič od tega. Če je praznik v soboto, pač ostane tam in nihče vam ne bo “podaril” dodatnega ponedeljka.

Zakaj? Glavni argument je ekonomski. Če bi se dela prosti dnevi prenašali, bi imeli podjetja in država manj delovnih dni, kar bi pomenilo manj prihodkov in manj produktivnosti.

Dela prosti dnevi vs. produktivnost

Vsako leto se pojavi razprava, ali ima Slovenija preveč ali premalo dela prostih dni. Nekateri ekonomisti pravijo, da bi morali zmanjšati število prostih dni, saj vplivajo na gospodarsko rast. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da več počitka in prostih dni dejansko povečuje produktivnost – manj izčrpani delavci so bolj motivirani in učinkoviti.

Ne glede na ekonomske razprave, vsi vemo eno stvar: vsak dela prost dan je dober dan!

5. Primerjava slovenskih praznikov s prazniki v drugih državah

Morda se vam zdi, da imamo v Sloveniji idealno število praznikov – ne preveč, ne premalo. A ko pogledamo druge države, hitro ugotovimo, da bi lahko imeli še kakšnega več. Ali manj. Odvisno, koga vprašate.

Koliko dela prostih dni imajo druge evropske države?

Poglejmo, kako se Slovenija primerja s sosednjimi državami in širše po Evropi:

Država	Število dela prostih dni
Slovenija	15 (od tega 12 dela prostih)
Hrvaška	14
Avstrija	13
Italija	12
Madžarska	11
Nemčija	10 (odvisno od zvezne države)
Francija	11
Španija	14 (nekateri so regionalni)
Združeno kraljestvo	8 (plus dodatni prosti dnevi za posebne dogodke)

Kaj to pomeni? Slovenija je nekje v zgornjem delu lestvice, a nas prehitijo nekatere države, kot sta Španija in Hrvaška. Po drugi strani pa imajo Britanci komaj 8 dela prostih dni – kar pomeni, da bi v Sloveniji zelo hitro postali nezadovoljni.

Sosednje države: Kdo ima boljši praznični koledar?

Če primerjamo praznike v naši soseščini:

Hrvaška ima podoben nabor praznikov, a praznuje tudi Dan neodvisnosti (8. oktober), ki je dela prost.
Avstrija ima več verskih praznikov, saj so nekatere zvezne dežele močno povezane s katoliško tradicijo.
Italija slovi po ferrariju in po tem, da na 15. avgust (Ferragosto) dobesedno vse obstane – podjetja se zaprejo, ljudje gredo na morje in nihče ne dela.
Madžarska ima nekaj zgodovinskih praznikov, ki jih ne poznamo pri nas, npr. 15. marec – Spominski dan madžarske revolucije.

Kje imajo največ in najmanj praznikov?

Najbolj srečni so prebivalci Indonezije (16 praznikov) in Kolumbije (18 praznikov), medtem ko imajo ZDA zgolj 10 zveznih praznikov, kar pomeni, da tam marsikdo dela bistveno več kot pri nas.

Prazniki, ki jih v Sloveniji (še) nimamo

V nekaterih državah obstajajo prazniki, ki jih pri nas ni, a bi jih marsikdo pozdravil:

Dan zahvalnosti (ZDA) – Perfektna priložnost za preveč hrane in prost dan pred črnim petkom.
Dan sv. Patrika (Irska) – Uradno dela prost dan, neuradno dan, ko cela država postane pivski festival.
Kitajsko novo leto – Kitajska praznuje kar en teden, kar je sanjski scenarij.

Kaj bi lahko izboljšali v Sloveniji?

Če bi lahko izbirali, bi verjetno večina ljudi želela:

Dela prosti 31. december – da novo leto res lahko pričakamo spočiti.
Prenos praznikov na ponedeljek, če padejo na vikend – kot to počnejo Britanci.
Več mostovskih dni, ker smo mojstri izkoriščanja prostih dni.

Čeprav nimamo najslabše situacije, bi se dalo še kaj izboljšati. Ampak hej – vsaj več prostih dni imamo kot Britanci. In to je že zmaga.

6. Pogosta vprašanja o državnih praznikih

Vsako leto se ponavljajo ista vprašanja: Ali imamo jutri prosto? Kaj pa, če praznik pade na nedeljo? Se bo prenesel na ponedeljek? Da ne bi več googlali zadnji trenutek, tukaj so odgovori na najbolj pogosta vprašanja o državnih praznikih v Sloveniji.

Ali se dela prost dan prenese, če praznik pade na vikend?

Ne. Slovenija ni ena izmed tistih držav, kjer bi se prazniki avtomatično prestavili na ponedeljek, če padejo na soboto ali nedeljo. Če imate smolo in Božič pade na nedeljo, ste pač ostali brez dodatnega prostega dne.

Kateri državni prazniki niso dela prosti dnevi?

Slovenija ima nekaj praznikov, ki jih praznujemo zgolj simbolično, a niso dela prosti dnevi. Med njimi so Dan Primoža Trubarja, Dan slovenskega športa, Dan Rudolfa Maistra, itd.

Ali so verski prazniki v Sloveniji dela prosti dnevi?

Nekateri so, nekateri niso. Božič, Marijino vnebovzetje in Velikonočni ponedeljek so dela prosti dnevi, medtem ko Veliki petek in nekateri drugi verski prazniki niso.

Kako se določajo datumi premikajočih se praznikov, kot je velika noč?

Velika noč in Binkošti sta premikajoča se praznika, ker se določata glede na lunin koledar. Velika noč vedno pade na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni – kar pomeni, da ni nikoli na isti datum.

Ali so regionalni prazniki v Sloveniji dela prosti dnevi?

Ne. Čeprav imamo praznike, ki se bolj nanašajo na določene regije (npr. Dan Rudolfa Maistra za Štajersko ali Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom), so še vedno delovna dneva.

Se lahko seznam dela prostih dni spremeni?

Teoretično da, ampak v praksi se to redko zgodi. Kdaj pa kdaj se pojavi kakšen predlog, da bi dodali nov dela prost dan (npr. Silvestrovo ali Dan Primoža Trubarja), a politika takšne pobude večinoma zavrne zaradi ekonomskih razlogov.

Prazniki ostajajo, kakršni so – zato jih je najbolje čim bolj izkoristiti!

7. Zaključek

Če ste do tega trenutka prebrali celoten članek, imate zdaj dovolj znanja, da lahko brez sramu pametujete ob vsakem državnem prazniku. Ne le, da veste, kateri dnevi so dela prosti, ampak razumete tudi, zakaj so nekateri prazniki zgolj simbolični in kako se Slovenija primerja z drugimi državami.

Ključna resnica je preprosta: prazniki so zlata vredni, še posebej, če padejo med tednom. Tisti v vikendu? No, ti so malo manj priljubljeni, ker ne prinašajo dodatnega dopusta. Ampak takšno je življenje.

Vsako leto se pojavljajo razprave, ali bi morali dodati še kakšen dela prost dan – ali vsaj uvesti sistem, da se prazniki prenesejo na ponedeljek, če padejo na vikend. Do zdaj se to še ni zgodilo, a sanjati ni prepovedano.

Ne glede na to, ali praznike uporabljate za počitek, potovanja ali bingeanje serij, je eno dejstvo neizpodbitno: vsak dela prost dan je dober dan. Zato si označite naslednji prosti dan v koledarju, strateško načrtujte mostove in poskrbite, da boste praznike izkoristili maksimalno.

In če kdo vpraša, zakaj je Prešernov dan dela prost, Trubarjev dan pa ne, mu zdaj lahko samozavestno razložite. Ali pa ga samo pošljete prebrat ta članek.

Prešernov dan: Zakaj 8. februarja ne delamo?